Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (592-616)


  1.      šík  prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka ♪
  2.      šikána  -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja ♪
  3.      šikaníranje  -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
  4.      šikanírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira ♪
  5.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva ♪
  6.      šíkara  -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
  7.      šíkati se  -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
  8.      šíkniti  -em dov. (í ȋ) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak ♪
  9.      šíkoven  -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
  10.      šílar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji ♪
  11.      šílast  -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
  12.      šílastolóčen  -čna -o prid. (í-ọ̑) arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna ♪
  13.      šílce 1 -a s (ȋ) manjšalnica od šilo: zabadati šilce ♪
  14.      šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce ♪
  15.      šílček 1 -čka m (ȋ) priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček ♪
  16.      šílček 2 -čka m (ȋ) redko šilce2: šilček likerja ♪
  17.      šílec  -lca m (ȋ) zastar. šilce2: popiti šilec žganja ♪
  18.      šílek  -lka m (ȋ) zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho ♪
  19.      šíling  -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta ♪
  20.      šíliti  -im nedov. (í ȋ) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik ♪
  21.      šíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov ♪
  22.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
  23.      šilonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec ♪
  24.      šímbas  -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
  25.      šímelj  -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj ♪

   467 492 517 542 567 592 617 642 667 692  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA