Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (5.892-5.916)
- galenít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
- galeríja -e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste ♪
- galicízem -zma m (ȋ) lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov ♪
- galikanízem -zma m (ȋ) od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma ♪
- galikánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682 ♪
- galimatías -a m (ȋ) psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje ♪
- galjót -a m (ọ̑) 1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov 2. ekspr., redko izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot // nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli ♪
- galonírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji ♪
- galopáda -e ž (ȃ) vet. galop: z neskladno galopado na koncu si je konj pokvaril vse upe na uspeh ♪
- gálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Galce ali Galijo: galsko ozemlje / galski humor sproščen in nekoliko robat ∙ galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ♪
- galún -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
- galvanométer -tra m (ẹ̄) elektr. priprava za merjenje šibkega električnega toka: meriti z galvanometrom / diferenčni galvanometer za merjenje razlike dveh tokov ♪
- gamáša -e ž (ȃ) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše ♪
- gambúzija -e ž (ú) zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis: gojiti gambuzije ♪
- gamsovína in gámsovina -e ž (í; á) 1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino 2. gamsova koža: mehka gamsovina ♪
- gámsovka -e ž (á) 1. samica gamsa: gamsovka z mladiči 2. mn. hlače iz gamsove kože: vedno je nosil gamsovke ♪
- ganíti in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je
z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno ♪
- gánjenost -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti ♪
- gànk gánka m (ȁ á) etn. lesen pokrit hodnik na alpski hiši: gorenjska hiša z gankom // nižje pog. balkon, hodnik: gledati z ganka po dolini; visok gank ♪
- garánje -a s (ȃ) glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje; pretegnil se bo od garanja; sit sem že neprestanega garanja ♪
- gárati -am nedov. (ȃ) nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati // star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo ♪
- garáti -ám nedov. (á ȃ) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- gárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gardo: gardni oficir; gardne enote / nositi gardno uniformo ♪
- gardénija -e ž (ẹ́) vrtn. vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti: v sobi diši po gardenijah ♪
5.767 5.792 5.817 5.842 5.867 5.892 5.917 5.942 5.967 5.992