Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (4.392-4.416)
- decentralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
- decentralízem -zma m (ȋ) sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja ♪
- decimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
- dečák -a m (á) nav. ekspr., raba peša večji deček, fant: po travi so se pripodili bosi dečaki; njegov sin je sedemnajstleten dečak; učil je dečake nižje gimnazije ♪
- déček 1 -čka m (ẹ̑) oseba moškega spola do pubertete: dečki so sedeli na desni strani, deklice pa na levi; ko je bil še deček, je rad poslušal pripovedovanje starejših; avto je do smrti povozil šestletnega dečka; bister, nagajiv, zdrav deček / v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ♪
- déčica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od deca: dečica nosi zrnja ptičkam / dečici dajte, da ne bodo stradali ♪
- déčko -a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki ♪
- déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
- déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov // (zakonski) mož: dobila je mladega deda ♪
- déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda ♪
- dédec -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
- dédej -a m (ẹ̑) nar. koroško 1. stari oče, ded: dedej in vnuki 2. moški, navadno starejši; dedec: slep dedej 3. (zakonski) mož ♪
- dédek -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila ♪
- dédič -a m (ẹ̑) kdor dobi dediščino: biti dedič premoženja; določiti dediča z oporoko; imenovati sina za dediča; bogat dedič; zakoniti dedič; pren. duhovni dedič njegove umetnosti; dediči razsvetljenstva ♦ jur. nujni dedič ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine ♪
- dédina -e ž (ẹ̄) star. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov ♪
- dédiščina -e ž (ẹ̄) 1. premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina; dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz preteklosti: kulturna dediščina; duhovna dediščina preteklosti / rešiti se kolonialne dediščine ♪
- dedováti -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval 2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege ♪
- deducírati -am nedov. in dov. (ȋ) sklepati iz splošnega na posamezno: zna logično deducirati; napačno deducirati / iz preveč splošnih načel ni mogoče deducirati pravilnih rešitev ♪
- defenzívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva ♪
- defetízem -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
- deficít in déficit -a m (ȋ; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti ♪
- definitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
- deflácija -e ž (á) 1. ekon. naraščanje kupne moči denarja: deflacija je povzročila padanje cen 2. geogr. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z vetrom: erozija in deflacija sta spremenili podobo pokrajine ♪
- deformacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila ♪
- defravdírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
4.267 4.292 4.317 4.342 4.367 4.392 4.417 4.442 4.467 4.492