Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (392-416)



  1.      rast  -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza rasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast
  2.      rček  -čka m () 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov
  3.      rčje  -a s () 1. redko sirkova slama: metle iz sirčja 2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje
  4.      rdar  -ja m () pri himalajskih odpravah vodja šerp: šerpe in sirdar
  5.      rek  -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek
  6.      ren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotliagr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute
  7.      siréna  -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženskazool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
  8.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
  9.      rijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Sirijce ali Sirijo: sirijska meja / sirijska vlada
  10.      sirílen  -lna -o () pridevnik od sirilo: sirilni prašek
  11.      sirílo  -a s (í) agr. snov za koagulacijo mleka: mleku dodati razredčeno sirilo
  12.      sirínga  -e ž () 1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa 2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe
  13.      rinks  -a m () pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks ◊ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec
  14.      siríšče  -a s (í) agr. iz siriščnika pridobljena snov za usirjenje mleka: usiriti mleko s siriščem / industrijsko sirišče pridobljeno iz siriščnika z industrijskim postopkom; naravno sirišče izluženo v sirotki iz posušenega siriščnika; sirišče v prahu
  15.      siríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na sirišče: siriščni encim / siriščni siri siri, izdelani s siriščem; siriščna sirotka sirotka, pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo sirišča
  16.      siríščnik  -a m () zool. zadnji del želodca prežvekovalcev z žlezno sluznico: znova prežvečena hrana gre v siriščnik; devetogub in siriščnik
  17.      riti  -im nedov.) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko riti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri
  18.      rjenje  -a s () glagolnik od siriti: sirjenje mleka
  19.      rka  -e ž (í) nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko
  20.      rkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na sirek: sirkovo seme; sirkovo steblo / sirkova slama / sirkova krtača, metla // nar. koruzen: sirkovi storži / sirkova moka / sirkov močnik
  21.      sirkovína  in rkovina -e ž (í; í) 1. sirkova slama: sirkovina za metle 2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina
  22.      rnica  -e ž () star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico ◊ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
  23.      sirnína  -e ž () agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine
  24.      siročád  -i ž () ekspr., redko več sirot, sirote: skrbeti za siročad
  25.      siročè  -éta s ( ẹ́) ekspr., redko sirota: siroče je neprestano jokalo

   267 292 317 342 367 392 417 442 467 492  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA