Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (3.901-3.925)


  1.      cépljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cepiti: a) cepljenje drv b) lahkomiselno cepljenje sil c) cepljenje drevja; cepljenje v precep, za lub, z očesom č) zaščitno cepljenje; cepljenje živali; cepljenje proti kozam, tuberkulozi; potrdilo o cepljenju ♪
  2.      ceremoniál  -a m (ȃ) 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom ♪
  3.      ceremoniálnost  -i ž (ȃ) slavnostnost, obrednost: ceremonialnost sprejema / polagoma se je znebil prisiljenosti in ceremonialnosti ♪
  4.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
  5.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite ♪
  6.      cêrij  -a m (é) kem. mehka kovina sive barve, ki na zraku zgori, element Ce ♪
  7.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri ♪
  8.      cerkvénopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina ♪
  9.      cesárjev  -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
  10.      cesárjevič  -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
  11.      cesaróst  -i ž (ọ̑) redko cesarska oblast: nadel si je znamenja cesarosti // nekdaj naziv za cesarja: bil je služabnik njegove cesarosti / kot nagovor storil bom po vašem ukazu, cesarost ♪
  12.      cesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
  13.      cesárstvo  -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
  14.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak ◊ astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  15.      céstarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od cestar: cestarska hišica, služba ♪
  16.      cestíšče  -a s (í) ploskev, površina ceste, namenjena zlasti za vozila: razširjevati cestišče; zavoziti s cestišča; asfaltno, kockano, makadamsko cestišče; desno cestišče; dvojno cestišče ♪
  17.      céstnoprométen  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na cestni promet: cestnoprometni predpisi; kršiti cestnoprometno disciplino / cestnoprometna ureditev mesta ♪
  18.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  19.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  20.      cévčnica  -e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje ♪
  21.      céven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi ♪
  22.      cévje  -a s (ẹ̑) skupina ali sistem cevi, cevk: vodovodno cevje ♦ anat. cevje krvnega obtoka žile, ožilje ♪
  23.      cevkáča  -e ž (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  24.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  25.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi ♪

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA