Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (3.667-3.691)


  1.      brezpomóčnost  -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti ♪
  2.      brezprávje  -a s (ȃ) knjiž. brezpravno stanje, brezpravnost: odpraviti brezpravje / braniti pred nasiljem in brezpravjem ♪
  3.      brezpredméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
  4.      brezprizíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor ♪
  5.      brezrépec  -pca m (ẹ̑) aer. letalo brez repa: manjši motor brezrepca ♪
  6.      brezskŕben  -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
  7.      brezstránkarski  -a -o prid. (ȃ) ki je brez političnih strank: brezstrankarski sistem v državi ♪
  8.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
  9.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
  10.      brezúpje  -a s (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: povzročiti brezupje; depresija in brezupje / biti prepričan o popolnem brezupju življenja ♪
  11.      brezvéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine ♪
  12.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
  13.      brezvérstvo  -a s (ẹ̑) stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo ♪
  14.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
  15.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province ♪
  16.      brezvétrn  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vetra: brezvetrn dan; brezvetrn zrak; brezvetrna tišina noči brezvétrno prisl., v povedni rabi: bilo je brezvetrno ♪
  17.      brezvóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje ♪
  18.      brezzemljáš  -a m (á) publ. kmetijski delavec brez zemlje: razdeliti zemljo med brezzemljaše; brezzemljaši in siromašni kmetje ♪
  19.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine ♪
  20.      bŕglez 1 -a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke ♪
  21.      bŕglez 2 -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez ♪
  22.      brglún  -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov ♪
  23.      bŕhek  tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ǝ̏ ŕ; ǝ̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji ♪
  24.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  25.      brídge  -ea tudi brídž -a [bridž] m (ȋ) igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge; partija bridgea ♪

   3.542 3.567 3.592 3.617 3.642 3.667 3.692 3.717 3.742 3.767  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA