Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (3.551-3.575)


  1.      bórša  -e ž (ọ̑) pog. vrečasta torba za čez ramo: vse telovadne potrebščine je nosil v borši ♪
  2.      bórznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: glasilo francoskih borznikov ♪
  3.      bós  bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó) 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa ● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto ♪
  4.      bosánčica  -e ž (ā) cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni: tiskati v bosančici ♪
  5.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka ♪
  6.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
  7.      bòt  in bót prisl. (ȍ; ọ̑) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vrnil sem ti in zdaj sva bot; pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot; nekaj dodaj, pa si bova lepo bot ♪
  8.      bótati se  -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
  9.      bóter  -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
  10.      botrínstvo  -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
  11.      bótrn  -a -o prid. (ọ̄) nar. ki je v botrskem razmerju: bili so si botrni; sam.: kaj meniš o teh botrnih ♪
  12.      botrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi ♪
  13.      bótrstvo  -a s (ọ̄) botrsko razmerje: bila sta si v botrstvu; krstno botrstvo ♪
  14.      bóza  -e ž (ọ̑) osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo; ugasiti žejo z bozo ♪
  15.      božánski  -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala ♪
  16.      bóžček  -čka m (ọ̑) redko ubožček, revček: lačen si, božček ♪
  17.      božíček  -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico ♪
  18.      božíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
  19.      božjepótnik  -a m (ọ̑) romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov ♪
  20.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  21.      bráda  -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  22.      bradavíca  -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino ♪
  23.      bradavíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
  24.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica ♪
  25.      bradína  -e ž (í) redko meso pod vratom prašiča: debela bradina ♪

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA