Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (3.117-3.141)
- baháštvo -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
- báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
- bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
- bahávs -a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs ♪
- bájanica -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica ♪
- bájen -jna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina ♪
- bájta -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
- bájtica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok ♪
- bakalár -a m (ȃ) redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar ♪
- bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke ♪
- bakrénec -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki ♪
- bakrorís -a m (ȋ) redko bakrorez: Rembrandtovi bakrorisi ♪
- bál 2 -a m (ȃ) šah. določeni del norme za dosego kakega naslova: s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra ♪
- baládnik -a m (ȃ) knjiž. pesnik balad: Aškerc je naš najboljši baladnik ♪
- baladúr -ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor) ♪
- balalájka -e ž (ȃ) v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke; brenkati, igrati na balalajko; orkester balalajk ♪
- balánca -e ž (ȃ) krmilo pri kolesu ali motornem kolesu: obesiti aktovko na balanco; kolo pelje za balanco ♪
- balancirati ipd. gl. balansirati ipd. ♪
- balansêr -ja m (ȇ) kdor balansira: balanser na vrvi ♪
- balár -ja m (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju ♪
- balét -a m (ẹ̑) 1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet // gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi 2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje leningrajski balet; operni balet ♪
- balíla -e ž (ȋ) v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta ♪
- balínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub ♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
- balonét -a m (ẹ̑) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega ♪
- báltoslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Balte in Slovane: baltoslovanska mitologija ♦ lingv. baltoslovanske leksične paralele ♪
2.992 3.017 3.042 3.067 3.092 3.117 3.142 3.167 3.192 3.217