Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (3.101-3.125)



  1.      azíl  -a m () zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
  2.      azilánt  -a m (ā á) kdor prosi, dobi (politični) azil: begunci in azilanti
  3.      ázo...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: azobenzol / azobarvila in azo barvila
  4.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
  5.      azurít  -a m () min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino
  6.      ažúr  -a m () obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj
  7.      ažúren 2 -rna -o prid. () nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
  8.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. () obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev
  9.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
  10.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  11.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  12.      babilónščina  -e ž (ọ̑) 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
  13.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
  14.      bácka  -e ž () 1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo 2. nar. ovca sploh: čreda back
  15.      bádelj  -dlja m (á) bot. visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum
  16.      bagáža  -e ž () 1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz 2. redko svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj!
  17.      baháštvo  -a s () bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo
  18.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim
  19.      bahàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
  20.      bahávs  -a m () slabš. bahač: širokoustni bahavs
  21.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica
  22.      bájen  -jna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
  23.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  24.      bájtica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok
  25.      bakalár  -a m () redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA