Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (2.592-2.616)



  1.      vpati  -am tudi -ljem nedov. ( ) spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj: vsipati žito v grot / vsipati moko v krop vpati se 1. usipajoč se padati, prodirati v kaj: pesek se je vsipal v čevlje / sneg se mu je vsipal za ovratnik 2. ekspr. (hitro) množično prihajati: v mesto so se začeli vsipati vojaki
  2.      vsipávati  -am nedov. () vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot
  3.      vpek  -pka m () metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž; vsip: pripraviti vsipek za plavž
  4.      vpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na vsipanje: vsipni jašek; zavarovati vsipno odprtino / teža vsipnega materiala
  5.      všítek  -tka m () klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu
  6.      všíti  všíjem dov., všìl (í ) 1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všiti rokav; ročno všiti zadrgo / všiti rože v blazine ♦ obrt. všiti kozico 2. s šivanjem narediti, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: všiti denar v rob obleke 3. s šivanjem zožiti: obleka je preširoka, treba jo bo všiti všít -a -o: všiti žepi; všita podloga ♦ obrt. všiti rokav vstavljen v rokavni izrez
  7.      všítje  -a s () glagolnik od všiti: všitje rokavov; ročno, strojno všitje
  8.      všív  -a m () redko všitek: narediti nekaj dodatnih všivov
  9.      všívati  -am nedov., tudi všivájte; všívala in všivála (í) 1. s šivanjem delati, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všivati rokave, zadrge 2. s šivanjem delati, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: parajo podloge in všivajo bankovce
  10.      všívek  -vka m () všitek: izrezati, zašiti všivke
  11.      vzhódnorski  -a -o prid. (ọ̑-) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji
  12.      vznot  -a -o prid. () zastar. 1. ponosen: vznosit stopati na krov / vznosita dežela 2. vznesen, zanosen: vznosito pripovedovanje / vznosit glas
  13.      vzvišína  -e ž (í) zastar. vzpetina: hiša stoji na vzvišini ob gozdu
  14.      zabarati  -am dov. () pog. 1. zapeti z basom: zabasirati zadnjo kitico pesmi 2. reči, povedati z basom: na vsako vprašanje je nekaj jezno zabasiral / ali bo že mir, je glasno zabasiral
  15.      zabruti 1 in zabrúsiti -im dov. ( ú) z nepravilnim brušenjem povzročiti, da rezilo ni ostro: zabrusiti nož; zabrusiti žago zabrúšen -a -o: zabrušena kosa
  16.      zabruti 2 in zabrúsiti -im dov. ( ú) 1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot 2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoritislabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje
  17.      zádnjeplaran  -a -o prid. (-) publ. ki se uvrsti na zadnje mesto; zadnjeuvrščen: zadnjeplasirana tekmovalka
  18.      zadušítev  -tve ž () glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara
  19.      zadušíti  -ím dov., zadúšil ( í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
  20.      zafikrati  -am dov. () publ. trdno določiti: zafiksirati sklepe v resoluciji zafikran -a -o: zafiksirani cilji
  21.      zaglušíti  -ím dov., zaglúšil ( í) knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot strojev je zaglušil njegove krike / hrup ga je skoraj zaglušil oglušil; pren. skušal je zaglušiti spomine zaglušèn -êna -o: zaglušeni glasovi
  22.      zagnúsiti  -im dov.) z dajalnikom narediti komu kaj gnusno: zagnusiti komu jed / ekspr.: zagnusiti komu delo; ravnanje teh ljudi se mu je zagnusilo
  23.      zagrešíti  -ím dov., zagréši; zagréšil ( í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisaljur. zagrešiti kaznivo dejanje // rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh zagrešíti se star. pregrešiti se: zagrešiti se proti komu; s tem se je hudo zagrešil zagrešèn -êna -o: popraviti zagrešene napake
  24.      zaintereranec  -nca m () publ. interesent: zainteresiranci za stanovanja
  25.      zaintereranost  -i ž () publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo // prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost

   2.467 2.492 2.517 2.542 2.567 2.592 2.617 2.642 2.667 2.692  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA