Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (2.292-2.316)



  1.      retušírati  -am dov. in nedov. () 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja
  2.      revanšírati se  -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. () knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
  3.      revanšíst  -a m () kdor si prizadeva za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: revanšisti se pripravljajo na novo vojno
  4.      revanšístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika
  5.      revanšízem  -zma m () prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: v državi se širi revanšizem; preprečevati revanšizem; nemški revanšizem po prvi svetovni vojni; revanšizem in militarizem
  6.      rokometášica  -e ž (á) športnica, ki goji rokomet: zmaga domačih rokometašic
  7.      romanrati  -am dov. in nedov. () opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu romanran -a -o: romansiran življenjepis
  8.      sica  in roca -e ž (ó; í) ekspr. manjšalnica od rosa: rosica na travi
  9.      roca  -e ž (í) zool. mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra: rosica ga je pičila
  10.      roka  -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika
  11.      rolka  -e [tudi k] ž () vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko
  12.      rosinánt  -a m (ā) knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta
  13.      rosinánta  -e ž () knjiž., ekspr. kobila, zlasti suha: prijezdil je na svoji rosinanti
  14.      rošče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča
  15.      roti  -ím nedov., rošèn in rosèn ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi roti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solziekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči
  16.      rošírati  -am dov. in nedov. () šah. rokirati: roširati in fianketirati
  17.      ruca  insica -e ž (í; ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice
  18.      rusificírati  -am nedov. in dov. () delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo rusificíran -a -o: njegov priimek je rusificiran
  19.      rusifikácija  -e ž (á) glagolnik od rusificirati: odpor proti rusifikaciji
  20.      runski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi
  21.      runščina  -e ž () rusinski jezik: pisati pesmi v rusinščini
  22.      rust  -a m () strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko
  23.      rustika  -e ž (í) veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike
  24.      siti  -im nedov.) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence
  25.      ruzem  -zma m () lingv. element ruščine v kakem drugem jeziku: rusizmi v prevedenih delih

   2.167 2.192 2.217 2.242 2.267 2.292 2.317 2.342 2.367 2.392  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA