Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (2.076-2.100)


  1.      prósit  medm. (ọ̑) star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit! ♪
  2.      prosítelj  -a m (ȋ) star. prosilec: ugoditi željam prositelja ♪
  3.      prosíti  prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
  4.      prótifašíst  -a m (ọ̑-ȋ) kdor je proti fašizmu: biti odločen protifašist ♪
  5.      prótifašístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti fašizmu: protifašistična organizacija; protifašistično gibanje ♪
  6.      prótifašístka  -e ž (ọ̑-ȋ) ženska oblika od protifašist: aktivna protifašistka ♪
  7.      prótimarksístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti marksizmu: protimarksistična gonja ♪
  8.      prótisíla  -e ž (ọ̑-í) s silo izzvana nasprotna sila: vsaka sila vzbudi protisilo ♪
  9.      pŕsi  -i ž mn. (r̄) 1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi // v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi // ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led 2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga ● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje ◊ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine ♪
  10.      pŕsiti se  -im se nedov. (r̄ ȓ) 1. bočiti prsi: ponosno se prsiti; prsil se je, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: prsiti se pred prijatelji; po tistem uspehu se je kar naprej prsil ∙ ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je prsil samozavestno, bahavo govoril ♪
  11.      pršíca  -e ž (í) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice; pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica ◊ agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik ♪
  12.      pršìč  -íča m (ȉ í) suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča; smučati se po pršiču ♪
  13.      pršíčast  -a -o prid. (í) podoben pršiču: padal je droben, pršičast sneg ♪
  14.      pršíčav  -a -o tudi pršičàv -áva -o prid. (í; ȁ á) agr., vet. ki ima pršice: pršičava trta ♪
  15.      pršíčavost  tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte ♪
  16.      pršílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) pršilnik: pršilec za sobne rastline ♪
  17.      pršílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave ♪
  18.      pršílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) pršilnik: škropiti sobne rastline s pršilko / parfumska pršilka ♪
  19.      pršílnik  -a m (ȋ) priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice: škropiti sadno drevje s pršilnikom / pršilnik za parfum ♪
  20.      pršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno ♪
  21.      pršíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje ♪
  22.      pršív  -a -o prid. (ȋ í) ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg ♪
  23.      pršívec  -vca m (ȋ) redko pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca ♪
  24.      pŕvoplasíran  -a -o prid. (ȓ-ȋ) ki pri tekmovanju doseže prvo mesto: prvoplasirana ekipa pŕvoplasírani -a -o sam.: izenačiti se po točkah s prvoplasiranim; prvoplasirana je dobila diplomo in nagrado ♪
  25.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA