Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (2.017-2.041)



  1.      primaršírati  -am dov. () 1. voj. z marširanjem priti: skozi mesto je primarširal polk 2. pog. prikorakati: primarširal je oddelek tabornikov / fant je primarširal v šolo prišel
  2.      primeti  in primésiti -im dov., priméšen tudi primésen ( ẹ́) 1. z mesenjem dodati: primesiti še malo moke; pren., ekspr. primesiti opombi nekaj humorja 2. zastar. primešati: primesiti tekočini gašenega apna
  3.      primísliti si  -im si dov., primíšljen (í ) knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil
  4.      primòjdúši  in primojdúši medm. (-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te
  5.      princésinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princesinje in vojvodinje
  6.      prinetelj  -a m () kdor kaj prinaša, prinese: prinesitelj hranilne knjižice
  7.      prinolo  -a s (í) lov. predmet, ki se uporablja za vajo v prinašanju ustreljene divjadi
  8.      priprašíti  -ím dov., priprášil ( í) ekspr. dvigajoč prah pripeljati: po cesti je priprašil motor
  9.      priproti  -prósim dov., pripróšen ( ọ́) z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino
  10.      prisijáti  -jem dov., prisijál (á ) sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje
  11.      prila  -e ž () glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila // kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila
  12.      prilen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva ♦ jur. prisilna likvidacija stečaj; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave prilno prisl.: prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti
  13.      priliti  -im dov.) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga priljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen
  14.      priljenec  -nca m () 1. kdor je prisiljen kaj biti, delati: mnogi so se naveličali to poslušati, zlasti prisiljenci, kot sem bil jaz 2. redko vsiljivec, nadležnež: hotel je odpraviti prisiljenca, a se ni dal 3. nekdaj kdor mora po prestani kazni delati v prisilni delavnici: izpustiti prisiljenca na svobodo
  15.      priljenka  -e ž () ženska oblika od prisiljenec: prisiljenke so se kmalu razbežale / otresti se prisiljenke / izpustiti prisiljenke
  16.      priljenost  -i ž () 1. lastnost, značilnost prisiljenega: prisiljenost njenega joka ga je razdražila / prisiljenost filmske izreke / prisiljenosti in neokusnosti v knjigi 2. dejstvo, da je kdo prisiljen: zaradi prisiljenosti so delo opravili slabo
  17.      prisiljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prisiljevanje: prisiljevalne metode / policija, sodstvo in drugi prisiljevalni organi
  18.      prisiljevánje  -a s () glagolnik od prisiljevati: s prisiljevanjem ne bodo veliko dosegli; ekonomsko, fizično prisiljevanje; načini prisiljevanja
  19.      prisiljeváti  -újem nedov.) s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiljevati koga k delu; prisiljeval jih je, da so izpolnjevali njegove zahteve // delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: pomanjkanje jih prisiljuje k varčevanju, da varčujejo; s hojo sem in tja se je prisiljeval, da ni zaspal ● ekspr. njegove pesmi ne obvezujejo in ne prisiljujejo dovolj niso dovolj prepričljive
  20.      prilnica  -e ž () prisilna delavnica: delati v prisilnici
  21.      prilnost  -i ž () dejstvo, da je kaj prisilno: uspešnost učenja se je zaradi prisilnosti zmanjšala / prisilnost pravnih norm ● največja prisilnost ni zunanji svet, temveč pomanjkanje moralne moči prisila
  22.      pripati  -am tudi -ljem nedov. ( ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki
  23.      pristášinja  -e ž (ā) ženska oblika od pristaš: pristašinja gibanja za emancipacijo žensk v družbi
  24.      prisušíti se  -ím se dov., prisúšil se ( í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn -êna -o: sledovi prisušene krvi
  25.      prisvájati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavatiekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti

   1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA