Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (19.392-19.416)


  1.      svetník  -a m (í) 1. rel. kdor je razglašen za svetega: častiti svetnike in svetnice / razglasiti za svetnika; praznik vseh svetnikov 2. ekspr. kdor v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: njegov brat je bil pravi, živi svetnik / delati se svetnika ● ekspr. ti si pa res čuden svetnik čudak, posebnež; ledeni svetniki ledeni možje ♪
  2.      svetníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svetníke: svetniški kipi; svetniški življenjepis / svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov / svetniško potrpljenje svetníško prisl.: živeti svetniško; svetniško potrpežljiv človek ♪
  3.      svetóst  -i ž (ọ̑) 1. rel. lastnost, stanje človeka, ki je zaradi popolnosti vreden češčenja: s svojim življenjem si je zaslužil svetost; pojem, znamenje svetosti 2. ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: hliniti svetost 3. s svojilnim zaimkom naslov za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika: obletnica kronanja njegove svetosti papeža Pavla VI. / kot nagovor vaša svetost ♪
  4.      svetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca ♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik ♪
  5.      svetováti  -újem in svétovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) 1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: prijatelj mi je to svetoval; svetoval ji je, naj raje počaka z nakupom; dobro, slabo svetovati; težko je prav svetovati / zdravnik mu je svetoval ležanje; natakar jim je svetoval, naj (si) naročijo ribe / vsem je rad svetoval pomagal z nasvetom; ekspr. svetujem ti, da ga pustiš na miru pusti ga na miru 2. s prislovnim določilom dajati (na)svete, strokovna mnenja: svetovati v zakonskih zadevah; strokovno svetovati kmetovalcem ● preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov ♪
  6.      svetóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na svet, zemlja: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija ♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine svetóvno prisl.: svetovno razgledan; svetovno znan učenjak ♪
  7.      svetovlján  in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan; navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit ♪
  8.      svetovljánski  -a -o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen svetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti ♪
  9.      svetovljánstvo  -a s (ȃ) široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem ♪
  10.      svéž  -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu // tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje // ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu // nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej // navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan // ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna ● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč ◊ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano ♪
  11.      svídenje  -a s (ȋ) knjiž. srečanje: svidenje je bilo prisrčno, veselo; želela si je skorajšnjega, zopetnega svidenja z njim / ob svidenju je zajokala; prim. nasvidenje ♪
  12.      svíla  -e ž (ȋ) 1. vlakna iz kokonov sviloprejke: predelovati svilo / naravna, umetna svila; poljud. čista svila prava svila // mehka, fina, lesketajoča se tkanina iz teh vlaken: bluza je iz modre svile; šumi kot svila; mehek kot svila / balonska svila gosta, impregnirana tkanina; svila za podlogo / ekspr. ženske so bile zavite v svilo so bile oblečene v svilena oblačila 2. svilena nit: obšiti, vesti s svilo ◊ tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja; degumirana svila ki so ji odstranjene lepljive, klejaste sestavine; japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov; padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala; prava svila iz kokonov udomačene sviloprejke; surova svila ki ni degumirana; tkanina iz te svile; šantung, taft svila ♪
  13.      svilén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal ◊ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje ♪
  14.      svilenína  -e ž (í) knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine ∙ knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj ♪
  15.      svílnat  -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj 2. star. ki je iz svile; svilen: svilnata obleka, ruta svílnato prisl.: svilnato se lesketati ♪
  16.      svílnica  -e ž (ȋ) bot., v zvezi sirska svilnica visoka rastlina z jajčastimi listi in rdečkastimi cveti v visečih kobulih, Asclepias syriaca ♪
  17.      svilotísk  -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske ♪
  18.      svínče  -ta s (í) ekspr. mlad prašič, prašiček: kupiti svinče za vzrejo // prašič: zaklali so dvoje debelih svinčet ♪
  19.      svinčén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
  20.      svinčénka  -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami ● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni) ◊ bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata ♪
  21.      svínčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca ♪
  22.      svínčnik  -a m (ȋ) 1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom / barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve // kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik 2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik / risba v svinčniku ♪
  23.      svinè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. prašič: tu pa tam je prodal kako prav debelo svine 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to svine ni dalo miru ♪
  24.      svínec  -nca m (í) mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec; rudnik svinca; hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko; torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo / zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico // ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce ● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje ◊ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi svinec ki mu je dodan antimon ♪
  25.      svínja  -e ž (í) 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič ♪

   19.267 19.292 19.317 19.342 19.367 19.392 19.417 19.442 19.467 19.492  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA