Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (18.567-18.591)


  1.      sosédov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na soseda: sosedov sin; sosedova hiša, živina sosédov -a -o sam.: kositi na sosedovem; biti na obisku pri sosedovih; poročiti se s sosedovo ♪
  2.      sosédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost ♦ jur. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov sosédsko prisl.: sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga ♪
  3.      sosédstvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice 3. redko sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva ● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost ♪
  4.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga ♪
  5.      soséščan  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prebivalec soseske: iskali so jo ženin, sorodstvo in vsi soseščani 2. nekdaj pripadnik soseske: soseščani so bili za odpravo paše; sklicati soseščane ♪
  6.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  7.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  8.      sosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi ♪
  9.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  10.      sòstanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
  11.      sostàv  -áva m (ȁ á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav ♪
  12.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu ♪
  13.      sòtováriš  -a m (ȍ-ȃ) publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni sotovariši ♪
  14.      sòtrpljênje  -a s (ȍ-é) stanje človeka, ki sotrpi: sotrpljenje matere ob mučenju sina ∙ ekspr. narejeno, zlagano sotrpljenje sočutje ♪
  15.      sotrúdnica  -e ž (ȗ) star. sodelavka: izbrati si sotrudnike in sotrudnice ♪
  16.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
  17.      sòuporába  -e ž (ȍ-ȃ) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice ♪
  18.      sòutemeljítelj  -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije ♪
  19.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
  20.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani ♪
  21.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign ♪
  22.      sovísen  -sna -o prid. (í ȋ) knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani // notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem ♪
  23.      sovísnost  -i ž (í) knjiž. medsebojna odvisnost: zapletena sovisnost pojavov, procesov / gospodarska sovisnost afriških držav / sovisnost med dogodki povezava, povezanost // notranja skladnost, urejenost: sovisnost sistema ♪
  24.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti ∙ publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni ♪
  25.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo ♪

   18.442 18.467 18.492 18.517 18.542 18.567 18.592 18.617 18.642 18.667  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA