Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.851-1.875)


  1.      posiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od posiljevati: posiljevanje mladoletnic / posiljevanje poslušalcev s ponavljanjem programa / posiljevanje zgodovinskih dejstev ♪
  2.      posiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino ♪
  3.      posílni  -ega m (ȋ) v stari Jugoslaviji vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo: majorjev posilni ♪
  4.      posílstvo  -a s (ȋ) 1. spolno občevanje z žensko proti njeni volji, na silo: posilstvo dekleta / tu se je včeraj zgodilo posilstvo 2. ekspr. dejanje, ki ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: preprečiti intelektualno posilstvo / nočno delo je posilstvo nad naravo ♪
  5.      posíniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan ♪
  6.      posíniti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila ♪
  7.      posinjélost  -i ž (ẹ́) knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov ♪
  8.      posinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moder, sinji: obraz je posinjel od besa, kašlja; ustnice so mu posinjele od mraza; posinjeti v obraz posinjèl in posinjél -éla -o: posinjeli prsti; mrzle, posinjele ustnice ♪
  9.      posinóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) posvojiti osebo moškega spola: očim ga je posinovil ♪
  10.      posinóvljenec  -nca m (ọ̑) kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec ♪
  11.      posinóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od posinoviti: odločila sta se za posinovljenje otroka brez staršev ♪
  12.      posíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od posuti ali posipati: pesek za posip / padec je povzročil posip kamenja 2. sredstvo v obliki prahu, zlasti za zaščito kože: vneto kožo posujte s posipom / uporablja svetel posip puder ♦ farm. posip za rane 3. star. razvaline: ogledovati si posip starega mesta ♪
  13.      posipálnik  -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem ♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo ♪
  14.      posípanec  -nca m (ȋ) gastr. mešanica moke, orehov, sladkorja, ki se potresa na testo: pripraviti posipanec // pecivo iz kvašenega razvaljanega testa, potresenega s tako mešanico: speči posipanec ♪
  15.      posípanje  -a s (ȋ) glagolnik od posipati: posipanje cest / posipanje zemlje ♪
  16.      posípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja ● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta ♪
  17.      posipávati  -am nedov. (ȃ) posipati: posipavati cesto s peskom ♪
  18.      posípen  -pna -o prid. (ȋ) ki je za posipanje: navozili so veliko posipnega peska; posipno sredstvo ♪
  19.      posírjen  -a -o prid. (ȋ) nar. gorenjsko, v zvezi posirjeno mleko kislo mleko: latvica posirjenega mleka ♪
  20.      posivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado ♪
  21.      poskúsiti  -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti 2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti 3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: novo cepivo so poskusili na živalih / poskusiti uporabnost nove iznajdbe 4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni ● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik ♪
  22.      pospešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pospešiti: s tem so dosegli pospešitev prevoza na vseh progah; pospešitev korakov / zahtevali so pospešitev stanovanjske gradnje / pospešitev kulturnega delovanja ♪
  23.      pospéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake 2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo 3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah ◊ fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospéšen -a -o: odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta ♦ fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav ♪
  24.      posplošítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi ♪
  25.      posplôšiti  -im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka posplôšiti se postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo posplôšen -a -o: posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene ♪

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA