Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.817-1.841)


  1.      pólprofesionálen  -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
  2.      polšíca  -e [u̯š] ž (í) samica polha: polšica z mladiči ♪
  3.      pólšina  in polšína -e [u̯š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine ♪
  4.      polšína  -e [u̯š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina ♪
  5.      pomašíti  -ím dov., pomášil (ȋ í) 1. drugega za drugim zamašiti: pomašiti vse luknje s cunjami 2. ekspr. s silo spraviti v kaj: kruh je pomašil v žep in odšel; pomašiti najpotrebnejše stvari v nahrbtnik ● ekspr. kos kruha je mimogrede pomašil pojedel ♪
  6.      pomeníšiti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. postati menih: odpovedal se je svetu in se pomenišil ♪
  7.      ponašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
  8.      ponášiti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače: ponašiti tuje ime / pisatelj je igro tako ponašil, da so jo gledalci sprejeli za svojo 2. knjiž. prevesti (v materni jezik): ponašil je precej latinskih besedil ♪
  9.      ponosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. ponosen: ponosit človek / njegov nastop je ponosit / ponosita hiša ponosíto prisl.: ponosito se držati ♪
  10.      ponosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) z nošenjem, oblačenjem obrabiti, izrabiti: ponositi obleko, škornje / stare bluze je ponosila pod puloverjem še nekaj časa nosila; krilo bo ponosila doma ponóšen -a -o: ponošen klobuk, plašč; ponošena suknja ♪
  11.      poobésiti  -im dov., poobéšen (ẹ́ ẹ̑) drugega za drugim obesiti: poobesiti koruzne storže / poobesiti upornike ♪
  12.      poplašíti  in poplášiti -im, in poplašíti -ím dov., poplášil (ȋ á ā; ȋ í) knjiž. nekoliko preplašiti, prestrašiti: z omedlevico ga je hotela samo poplašiti poplašíti se in poplášiti se, in poplašíti se splašiti se: krava se je poplašila in zbezljala ♪
  13.      poprašíti  -ím dov., poprášil (ȋ í) posuti s prahom, praškom: poprašiti rano; poprašiti rastlino s sredstvom proti ušem / meso poprašimo z moko pomokamo ♪
  14.      poprosíti  -prósim dov., popróšen (ȋ ọ́) nav. ekspr. prositi: poprosila sta jo kruha; poprositi za denar, prenočišče ♪
  15.      popršíti  -ím dov., popŕšil (ȋ í) s pršenjem zmočiti, ovlažiti: presajene rastline je treba večkrat popršiti // s pršenjem nanesti tekočo snov na kaj: lase je popršila z lakom; popršiti se s kolonjsko vodo ♪
  16.      poprúsiti  -im dov. (ū ȗ) narediti kaj prusko: poprusili so prebivalce nekaterih poljskih pokrajin; nekaj knezov se je poprusilo ♪
  17.      porazobésiti  -im dov., porazobéšen (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti: slike so že porazobesili po galeriji / porazobesiti plenice obesiti ♪
  18.      porosíti  -ím dov., porósil (ȋ í) 1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo 2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo // nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi porošèn -êna -o: z znojem porošena zemlja ♪
  19.      porúsiti  -im dov. (ū ȗ) narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime ♪
  20.      porušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča ♪
  21.      porúšiti  -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti ● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena ♪
  22.      porušítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
  23.      posesíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. svojilen: posesivni pridevnik, rodilnik ♪
  24.      posihdôb  prisl. (ȏ) star. 1. od takrat: posihdob ni več hodil v planine 2. odzdaj: posihdob bo previdnejši ♪
  25.      posihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪

   1.692 1.717 1.742 1.767 1.792 1.817 1.842 1.867 1.892 1.917  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA