Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (18.017-18.041)



  1.      sezuváč  -a [sǝz in sez] m (á) priprava za sezuvanje škornjev; zajec: škornje si je sezul s sezuvačem
  2.      sezúvati  -am [sǝz in sez] nedov., tudi sezuvála (ú) delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice sezúvati se zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo
  3.      sežáj  -a m () 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene
  4.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. () ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
  5.      sfén  -a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit
  6.      sfêra  -e ž () 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
  7.      sfêren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
  8.      sferoíd  -a m () geom. elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okoli osi, zlasti male
  9.      sfínkter  -ja in -tra m (í) anat. krožna mišica, ki zapira odprtino, zapiralka: analni sfinkter
  10.      sfŕkniti se  -em se dov.) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile
  11.      sfumáto  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika
  12.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. () navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
  13.      shizofreníja  -e ž () psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo
  14.      shizofrénik  -a m (ẹ́) psiht. kdor ima shizofrenijo: zdravljenje shizofrenikov
  15.      shizoíden  -dna -o prid. () psiht. ki ima podobne značilnosti kot shizofreniki: shizoidna osebnost / shizoidni temperament
  16.      shizotímen  -mna -o prid. () psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament
  17.      shlajeváti  -újem nedov.) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje
  18.      shodíti  shódim dov. ( ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi
  19.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
  20.      shórts  [šorc] ž mn. neskl. (ọ̑) obl. zelo kratke lahke poletne hlače: rada nosi shorts
  21.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila
  22.      shranjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori; police in druge shranjevalne površine v omari ♦ jur. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo
  23.      shrlína  -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino
  24.      shruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo
  25.      shúda  prisl. () knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda

   17.892 17.917 17.942 17.967 17.992 18.017 18.042 18.067 18.092 18.117  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA