Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (17.892-17.916)


  1.      segmènt  -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment ♪
  2.      segmentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
  3.      segnáti  -žênem [sǝg in seg] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali ♪
  4.      segréti  -gréjem [sǝg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor ● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa segréti se 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju ♪
  5.      segrévati  -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva ♪
  6.      seizmográf  -a [sejz-] m (ȃ) priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov, potresomer: seizmograf je zapisal več potresnih sunkov; seizmološka postaja je dobila nov seizmograf; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši seizmograf svojega časa ♪
  7.      seizmologíja  -e [sejz-] ž (ȋ) veda o potresih, potresoslovje: ukvarjati se s seizmologijo / osnove moderne seizmologije ♪
  8.      séja  -e ž (ẹ́) 1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja centralnega komiteja; razširjena seja predsedstva; skupna seja vseh zborov skupščine; slavnostna seja; žalna seja 2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo ♪
  9.      sejálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska // ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora 2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto ♪
  10.      sejáti 1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita ♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali ● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek ♪
  11.      sejáti 2 séjem nedov., sejàj sejájte in séj in sèj séjte; sejál (á ẹ̑) ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne; kar naprej sejejo ♪
  12.      sekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sekanje: sekalno orodje / sekalni stroj ♦ agr. sekalni kosilnik kosilnik, ki z rezili na ležeči osi kosi, seklja travo, koruznico ♪
  13.      sekánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. siten, zajedljiv: sekanten človek; bila je zelo sekantna ♪
  14.      sékati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka ● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali ◊ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo sékati se trgati se po pregibih: blago, svila se seka ● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo sékan -a -o: spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena ♪
  15.      sékcija  -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
  16.      sekíra  -e ž (í) orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila: zasaditi sekiro v tnalo; sekati s sekiro; sekira in žaga / list, toporišče sekire / sekira se je skrhala; nabrusiti sekiro; nasaditi sekiro / dvoročna ki se drži z dvema rokama, enoročna sekira ki se drži z eno roko; mesarska sekira; sekira za cepljenje, obsekavanje, tesanje ● ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; ekspr. izkopati, zakopati bojno sekiro začeti, končati boj ◊ arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
  17.      sekíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sekirati: siti so že njegovega sekiranja / nepotrebno sekiranje za kaj ♪
  18.      sekírati  -am nedov. (ȋ) pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: sin ju pogosto sekira; sekirati podrejene sekírati se vznemirjati se, mučiti se: zakaj se tako sekiraš; nič se ne sekiraj, vse se bo uredilo ♪
  19.      sekírica  -e ž (í) manjšalnica od sekira: sekati s sekirico; ostra sekirica / gasilska, jamska sekirica ● zastar. zabeležiti melodijo s sekiricami z notami ♪
  20.      sékovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Seckau: sekovski meščani / slovenska imena v knjigah sekovske škofije / sekovski rokopisi ♪
  21.      sekrécija  -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
  22.      sekrét  -a m (ẹ̑) 1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti 2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret ♪
  23.      seksagezimálen  -lna -o prid. (ȃ) mat. ki ima za osnovo število šestdeset: seksagezimalni sistem; seksagezimalna delitev ♪
  24.      sekstánt  -a m (ā á) astr. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi: meriti s sekstantom ♪
  25.      sektášenje  -a s (á) glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem ♪

   17.767 17.792 17.817 17.842 17.867 17.892 17.917 17.942 17.967 17.992  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA