Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.742-1.766)



  1.      párasimpátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje
  2.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus
  3.      parokzem  -zma m () knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu ♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad
  4.      paca  -e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih ◊ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev
  5.      pasijón  -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha
  6.      pasijónka  -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu
  7.      pasijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre
  8.      sika  -e ž () nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec)
  9.      pasioníran  -a -o prid. () knjiž., redko zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič
  10.      paranje  -a s () glagolnik od pasirati: lupljenje in pasiranje paradižnika
  11.      parati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje paran -a -o: pasirana juha, zelenjava
  12.      pašče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče // čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih
  13.      siv  -a m () lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik
  14.      pava  -e ž () ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: zmanjšati pasivo; visoke pasive v zunanjetrgovinski bilanci
  15.      pava  -v s mn. () ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: pasiva so se povečala; aktiva in pasiva
  16.      siven  -vna -o () pridevnik od pasiv, trpen: pasivni način; pasivni stavki
  17.      paven  -vna -o prid. () ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcevanat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pavno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati
  18.      pasivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pasivizem: pasivistična miselnost / pasivistično vedenje
  19.      pasivizácija  -e ž (á) glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov
  20.      pasivízem  -zma m () nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine
  21.      pasivizírati  -am dov. in nedov. () spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral
  22.      pavnost  -i ž () nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanostekon. pasivnost nekaterih področij
  23.      šinec  -nca m () nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci
  24.      péntokd  -a m (ẹ̑-) kem. oksid, ki vsebuje pet atomov kisika: fosforjev, jodov pentoksid
  25.      pepn  -a m () biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone

   1.617 1.642 1.667 1.692 1.717 1.742 1.767 1.792 1.817 1.842  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA