Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (17.117-17.141)


  1.      razpršljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razpršiti: razpršljiva snov / ekspr. težko razpršljivi dvomi ♪
  2.      razpŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od razpreti, razširiti: razprtje precepa / razprtje med sosedi ♪
  3.      razpustíti  -ím dov., razpústil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti ♪
  4.      razrásel  -sla -o tudi razrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo 2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se ♪
  5.      razrást  -í in -i ž (ȃ) 1. glagolnik od razrasti se: dobra razrast trave, žita / nastanek in razrast odporniškega gibanja 2. način, kako je kaj razraščeno: po razrasti si je to drevje podobno / pahljačasta, vilasta razrast drevesa ♪
  6.      razrásti se  -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á) 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju 3. nav. ekspr. postati večji a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman ● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada razráščen -a -o: razraščene korenine; lepo razraščeno žito; prim. razrasel ♪
  7.      razráščati se  -am se nedov. (á) 1. delati poganjke, veje: drevo se lepo razrašča; žito se bujno razrašča; vilasto se razraščati 2. rastoč prihajati na večjo površino: okrog hiše se razraščajo koprive / plesen se hitro razrašča 3. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: mesto se hitro razrašča / ta dejavnost se razrašča iz leta v leto b) po intenzivnosti: njen nemir se vedno bolj razrašča 4. v zvezi z v prehajati, razvijati se v to, kar izraža dopolnilo: grmi se razraščajo v živo mejo / gorovje se razrašča v več grebenov; naselje se razrašča v mesto ● ekspr. deklica se je že začela razraščati razvijati; ekspr. v njem se je razraščala užaljenost postajal je vedno bolj užaljen ♪
  8.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  9.      razrédba  -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
  10.      razredčína  -e ž (í) 1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini 2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine ♪
  11.      razrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo razrédčiti se 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste ♪
  12.      razréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred: a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti ♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden ♪
  13.      razrédnik  -a m (ẹ̑) učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom ♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti ♪
  14.      razreševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
  15.      razrešljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv ♪
  16.      razréšnica  -e ž (ẹ̑) razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico ♪
  17.      razrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, podolgem; pren. reke so razrezale ravnino ♦ navt. razrezati ladjo za staro železo // narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo razrézan -a -o: razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke ♦ bot. dlanasto, pernato razrezani list ♪
  18.      razríti  -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ) narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo // narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki // poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz razrít -a -o: od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče ♪
  19.      razritína  -e ž (í) razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu ♪
  20.      razrívati  -am nedov. (í) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: divji prašiči jim razrivajo njive // delati rove, jarke, jame sploh: prvotni plug je zemljo samo razrival // delati škodo, uničevati: konji so s kopiti razrivali cesto 2. z rinjenjem delati, da kaj ni več skupaj: razrivati mize in stole; s komolci je razrival ljudi / buldožer je razrival sneg, zemljo ♪
  21.      razrováti  -rújem dov., razrovál (á ú) star. razriti: divji prašiči so razrovali zemljo razrován -a -o: razrovana cesta ♪
  22.      razrúšenje  -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot ♪
  23.      razruváti  -rújem tudi razrúvati -am dov., razruvál tudi razrúval (á ú; ū) z ruvanjem poškodovati, uničiti: divji prašiči so razruvali žito // ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi so razruvali cesto razruván tudi razrúvan -a -o: razruvane ceste ♪
  24.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen ♪
  25.      razsèg  -éga m (ȅ ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov ♪

   16.992 17.017 17.042 17.067 17.092 17.117 17.142 17.167 17.192 17.217  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA