Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.701-1.725)



  1.      osipávanje  -a s () glagolnik od osipavati: čas za osipavanje krompirja
  2.      osipávati  -am nedov. () obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir osipávati se osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava
  3.      osipljív  -a -o prid. ( í) ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje
  4.      or  -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osir ∙ ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje
  5.      orati  -am nedov. () nizko jemati ugled, sramotiti: jezna je nate, češ da osiraš njenega sina; zdaj jo pa še pri sosedih osira
  6.      osiromášenje  -a s () glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
  7.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
  8.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
  9.      osiromaševáti  -újem nedov.) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha
  10.      osiromášiti  -im dov.) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
  11.      osirotélost  -i ž (ẹ́) stanje osirotelega človeka: osirotelost otrok / zgodnja osirotelost
  12.      osirotéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša ♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice
  13.      osirotíti  -ím in osirótiti -im dov., osirótil; osirotèn in osiročèn in osiróten ( í; ọ̄ ọ̑) knjiž. 1. povzročiti, da kdo postane sirota: osirotiti otroke 2. osiromašiti: vojna je njega obogatila, mene pa osirotila
  14.      ošče 1 -a s (í) osje gnezdo: razdreti osišče
  15.      ošče 2 -a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa ◊ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil
  16.      ov  -a -o prid. ( í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški
  17.      osivélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost
  18.      osivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več ∙ knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški
  19.      osméšiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje osméšen -a -o: čutil se je osmešenega
  20.      ostrašíti  -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil ( í; á ) 1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti 2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o: ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
  21.      ostréšiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pokriti (s streho): hišo morajo samo še ostrešiti ostréšen -a -o: ostrešena terasa
  22.      osušítev  -tve ž () glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga
  23.      osušíti  -ím dov., osúšil ( í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo; narahlo je osušila obraz z brisačo; grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili; pri kartanju so ga osušili za težke tisočake; z nakupom pohištva se je popolnoma osušil ● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnoma osušèn -êna -o: osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje
  24.      ošíbati  -am dov. () 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere
  25.      ošibéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA