Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (16.542-16.566)


  1.      prótidemokrátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti demokraciji: protidemokratične sile / protidemokratična državna ureditev ♪
  2.      prótifitóftoren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑) v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe ♪
  3.      prótihrúpen  -pna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita ♪
  4.      prótiígra  -e ž (ọ̑-ȋ) nav. ekspr. nasprotovanje komu zaradi različnih idej, koristi; nasprotna igra: politična protiigra ♦ gled. igra v drami, katere nosilec je antagonist ♪
  5.      prótiigrálec  -lca [u̯c] m (ọ̑-ȃ) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist ♪
  6.      prótiimperialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti imperializmu: enotnost protiimperialističnih sil / protiimperialistične vojne ♪
  7.      prótinapàd  -áda m (ọ̑-ȁ ọ̑-á) napad kot odgovor na nasprotnikov napad: protinapad je sovražnika prisilil k umiku / ekspr. govornik je prešel v protinapad ♦ šport. organizirati protinapad ♪
  8.      prótipotrésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi ♪
  9.      prótireformacíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na protireformacijo: protireformacijski voditelji / protireformacijske komisije ♪
  10.      prótirevolucíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je proti revoluciji: protirevolucijske sile ♪
  11.      prótirúski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti Rusom ali Rusiji: protiruske demonstracije ♪
  12.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
  13.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
  14.      prótisméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
  15.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
  16.      prótistrúp  -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
  17.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
  18.      protíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
  19.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  20.      protíven  -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
  21.      prótižídovski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Židom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi ♪
  22.      prototípski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi ♪
  23.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
  24.      proučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev ♪
  25.      proučíti  -ím dov., proúčil (ȋ í) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti 2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč ♪

   16.417 16.442 16.467 16.492 16.517 16.542 16.567 16.592 16.617 16.642  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA