Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (15.042-15.066)


  1.      povesláti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal ♪
  2.      povésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. povesiti: povesniti sekiro / nekoliko je povesnila glavo ♪
  3.      povést  -i ž (ẹ̑) 1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati povest; zgodovinska povest; povest v verzih; povesti in romani / okvirna povest / povest se dogaja v 18. stoletju 2. daljša zgodba z izmišljenimi sestavinami: ded je rad pripovedoval povesti; njegove lovske povesti sem že vse slišal / povedati komu svojo življenjsko povest zgodbo 3. zastar. zgodovina: zanimati se za povest jezika Slovencev ● ekspr. o kupovanju čevljev je povedal celo povest zelo obširno je pripovedoval o njem; ekspr. to je pa dolga povest o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo ♪
  4.      povésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje ♪
  5.      povéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal ● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom povéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša ♪
  6.      povéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povesiti: povešenje ramen, rok ♪
  7.      povèz  -éza m (ȅ ẹ́) redko 1. sveženj: nosil je težek povez; povez palic / dati v povez 2. povoj, obveza: vzela je čist povez ♪
  8.      povéza  -e ž (ẹ̑) redko 1. povoj, obveza: moral si je menjati povezo 2. knjiž. povezava: skrbeti za povezo z zaledjem ♪
  9.      povézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je za povezovanje: širok povezni trak; povezna vrv, žica ♪
  10.      povézje  -a s (ẹ̑) teh. kar kaj povezuje, veže: močno, trdno povezje; povezje zaboja ♦ grad. strešno povezje nosilni del strešne konstrukcije, sestavljen najmanj iz poveznika, dveh opornikov in sohe ♪
  11.      povézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare // dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo povézniti se ekspr. nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda ♪
  12.      povezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
  13.      povíjanje  -a s (í) glagolnik od povijati: povijanje roke / povijanje otroka / široko povijanje pri katerem se razkoračene dojenčkove noge od kolkov do kolen obložijo z več na tri dele zloženimi plenicami ♪
  14.      povíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od povišati: povišanje nasipa / povišanje plač / povišanje temperature / ni dočakal povišanja v polkovnika ♪
  15.      povíšati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih ◊ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura ♪
  16.      poviševánje  -a s (ȃ) glagolnik od poviševati: poviševanje nasipa / poviševanje osebnih dohodkov / željen je bil časti in poviševanja ♪
  17.      poviševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo // povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost poviševáti se ekspr. bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem ♪
  18.      povíškati  -am dov. (ȋ) nar. popestovati: vsaj včasih naj ga [otroka] poviškajo (C. Kosmač) ♪
  19.      povléči  -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spraviti a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel 3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase 4. s črtanjem narediti: povleči črto 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti 6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo 9. redko zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja ● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh povléči se pog. umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj ● star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni ♪
  20.      povódenj  -dnji ž (ọ̑) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: nastopila, prišla je povodenj; suše in povodnji jim uničujejo pridelke; katastrofalna, velika povodenj; pomladanske povodnji // voda ob takem razlitju, razširjenju: povodenj je odnesla, odtrgala most; povodenj se širi, uplahne; kakor povodenj so preplavili vasi / samo dimniki so se videli iz povodnji; pren., ekspr. počutil se je kot kapljica v brezimni človeški povodnji 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: povodenj besed, vprašanj; povodenj pisem, spominov ♪
  21.      povóhati  -am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika dozdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo ♪
  22.      povohljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas vohljati: pes ga je povohljal in se umaknil / povohljati po zraku ♪
  23.      povòj  -ôja m (ȍ ó) 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj ♦ med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih ● ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen ♪
  24.      povôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas po vojni: povojni mednarodni odnosi; prva povojna leta / medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas po drugi svetovni vojni: povojna dramatika; povojna obnova ♪
  25.      povóljen  -jna -o prid., povóljnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim zadovoljni povóljno prisl.: zadeva je povoljno rešena ♪

   14.917 14.942 14.967 14.992 15.017 15.042 15.067 15.092 15.117 15.142  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA