Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (1.426-1.450)
- mesijánstvo -a s (ȃ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda ♪
- mesílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor mesi: mesilec testa // teh. mesilnik ♪
- mesílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mesenje: mesilni čas / mesilni stroj ♪
- mesílnica -e ž (ȋ) knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnico ♪
- mesílnik -a m (ȋ) 1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik 2. knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik ♪
- mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ȋ ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo ♪
- mešìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od meh 4: nesel je mešič žita v mlin ◊ bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi zelenkastimi cveti v kobulih, Scleranthus ♪
- mešíčast -a -o prid. (í) 1. podoben mešiču: mešičasta oblika 2. nar. gorenjsko razjeden od črvov; črviv: staro mešičasto pohištvo ♪
- mešíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov ♦ anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz
pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice // nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke 3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini 4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih ♪
- mešíčkar -ja m (ȋ) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice in samice živijo v mešičku iz prsti, listja, Psychidae ♪
- mešíčkast -a -o prid. (ȋ) podoben mešičku: mešičkasta tvorba / ekspr. mešičkaste veke otekle, nabrekle ♪
- mešína -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom ♪
- mešínka -e ž (ȋ) bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline ♪
- metempsihóza -e ž (ọ̑) zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo ♪
- misíja -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih, odposlanstvo: misija je nalogo uspešno opravila; sprejeti, voditi misijo / šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije; misija Rdečega križa ♦ jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose 2. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih; poslanstvo, naloga: imeti, izpolniti misijo; njegova misija je strogo zaupna / misija je trajala en teden; letalo so
poslali na nevarno misijo / knjiž. kulturna, zgodovinska misija malih narodov; ekspr. doumela je svojo misijo v domači hiši ♪
- misijón -a m (ọ̑) rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah: ustanavljati misijone; afriški misijon v Afriki; darovi za misijone / obiskali so francoski misijon v Afriki sedež te enote, ki ga vodijo Francozi / iti v misijone na misijonsko delo 2. skupek verskih prireditev, zlasti govorov, v župniji za obnovo verskega življenja: lani so imeli v župniji misijon; misijon bodo vodili lazaristi; uspeh misijona ♪
- misijonár stil. misijónar -ja m (á; ọ̑) rel. 1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik: postal je misijonar v Afriki; pren., ekspr. biti misijonar dobre knjige 2. duhovnik, ki vodi misijon v župniji: govore ima jezuitski misijonar ♪
- misijonáriti -im nedov. (á ȃ) rel. širiti krščansko vero med nekristjani: misijonaril je med ameriškimi Indijanci; pren., ekspr. znal je misijonariti za svojo resnico ♪
- misijonárka stil. misijónarka -e ž (á; ọ̑) rel. ženska, ki širi krščansko vero med nekristjani, zlasti redovnica: bolnikom streže misijonarka ♪
- misijonárski stil. misijónarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na misijonarje: težko misijonarsko življenje / misijonarska gorečnost / misijonarski kraji misijonski ♪
- misijonárstvo stil. misijónarstvo -a s (ȃ; ọ̑) rel. dejavnost misijonarjev: zaradi svojega misijonarstva je moral oditi iz dežele ♪
- misijoníšče -a s (í) rel. zavod za izobrazbo in vzgojo misijonarjev: poslali so ga v misijonišče; predstojnik misijonišča ♪
- misijónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na misijonarje ali misijon: misijonski poklic; misijonsko delo / misijonska postaja / misijonske govore je imel pater jezuit ♪
- misijónstvo -a s (ọ̑) rel. misijonsko delovanje: za misijonstvo ugodna tla ♪
- misisípski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Misisipi: misisipski bregovi ♦ zool. misisipski aligator aligator, ki živi na jugozahodu Severne Amerike, Alligator mississippiensis ♪
1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526