Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (142-166) 
- síljenje -a s (ȋ) glagolnik od siliti: brez siljenja ga je pripravil k delu; siljenje k sodelovanju / siljenje na bruhanje / siljenje čebulnic pozimi; radič za siljenje ♪
- síljenka -e ž (ȋ) agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke ♪
- sílnica 1 -e ž (ȋ) 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice ♪
- sílnica 2 -e ž (ȋ) agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici ♪
- sílnik -a m (ȋ) knjiž. oblastnik, tiran: boj zoper tuje silnike / silniki naših dedov ♪
- sílnost -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost silnega: silnost udarca; silnost burje / silnost čustev / vanj se je zaljubila z vso silnostjo ♪
- sílo prisl. (ȋ; drugi pomen ȋ) star. 1. zelo, hudo: silo se je prestrašila; silo lepa ženska; silo malo je naredil 2. veliko, dosti: znosil je silo jabolk; bilo je silo ljudi ♪
- silobrán -a m (ȃ) jur. nujna obramba, s katero napadeni odvrne istočasni protipravni napad: napad in silobran / prekoračeni silobran / to je naredil v silobranu ♪
- silogístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na silogizem: silogistična oblika / silogistično dokazovanje, sklepanje ♪
- silogístika -e ž (í) filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike ♪
- silogízem -zma m (ȋ) filoz. sklepanje, pri katerem izhaja iz dveh trditev, izjav določen zaključek, sklep: dokazovati s silogizmi / Aristotelovi silogizmi ♪
- silokombájn -a m (ȃ) teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju krmnih rastlin: silokombajn in samonakladalna prikolica ♪
- síloma prisl. (ȋ) knjiž. 1. s silo, z velikim naporom: siloma se mu je iztrgala iz objema; siloma se je obvladal; siloma odpreti vrata 2. nasilno, proti volji: siloma so odvlekli fante domov / solze so ji siloma prišle iz oči ♪
- silomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje sile; dinamometer: kazalci silomera ♪
- siloréznica -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice ♪
- sílos -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih ♪
- sílosen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na silos: silosne naprave; silosne stene / silosna jama ♪
- silostròj -ôja m (ȍ ó) zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji ♪
- silováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo: silovati miroljubne ljudi / silovati jezik ♪
- silovít -a -o prid., silovítejši (ȋ) 1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad // ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit 2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo silovíto prisl.: silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen ♪
- silovítež -a m (ȋ) ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: tega siloviteža se vsi bojijo; besneži in siloviteži ♪
- silovítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost silovitega: silovitost udarca / silovitost napada / silovitost čustva, nagona / ekspr. te silovitosti so se ponavljale silovita, nasilna dejanja, ravnanja ♪
- silumín -a m (ȋ) metal. zlitina aluminija in silicija ♪
- silúr -ja m (ū) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju ♪
- silúrski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba ♪
17 42 67 92 117 142 167 192 217 242 
