Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (1.367-1.391)
- lísiti -im nedov. (í ȋ) redko delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva ♪
- máksi -ja m (ȃ) pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril: maksi je zamenjal mini / nositi maksi zelo dolga krila, obleke ♪
- máksi prid. neskl. (ȃ) pog., navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo dolg: maksi plašč; obleka je maksi; maksi krilo / maksi dolžina ♪
- maksíma -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi ♪
- maksimálen -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
- maksimalíst -a m (ȋ) knjiž. kdor zagovarja, zastopa največje zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: maksimalisti v stranki ♪
- maksimalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na maksimaliste ali maksimalizem: maksimalistična skupina v stranki / maksimalistične pretenzije ♪
- maksimalízem -zma m (ȋ) knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem ♪
- maksimíranje -a s (ȋ) glagolnik od maksimirati: maksimiranje cen; maksimiranje denarnega obtoka ♪
- maksimírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine maksimíran -a -o: maksimirana cena ♪
- máksimka -e ž (ȃ) voj., nekdaj težka strojnica z vodnim hlajenjem cevi in podstavkom na kolesih ♪
- máksimum -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪
- mánjši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev ● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je
tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok ◊ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen ♪
- manjšína -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
- manjšínec -nca m (ȋ) publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev ♪
- manjšínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na manjšino: manjšinska skupina, stranka / manjšinski jezik; manjšinske pravice / manjšinska šola ♪
- marksíst -a m (ȋ) pristaš marksizma: biti dosleden marksist; znanstvena dela marksistov / ekspr. vulgarni marksist kdor poenostavlja marksizem ♪
- marksístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen ♪
- marksístično-leninístičen -čna -o prid. (í-í) nanašajoč se na marksizem-leninizem: marksistično-leninistična metoda; marksistično-leninistično razlaganje pojavov / marksistično-leninistični nauk ♪
- marksístka -e ž (ȋ) ženska oblika od marksist ♪
- marksízem -zma m (ȋ) filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma ♦ šol. samoupravljanje s temelji marksizma ♪
- marksízem-leninízem marksízma-leninízma m (ȋ-ȋ) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma ♪
- màrsikàj màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega ♪
- màrsikàk -a -o zaim. (ȁ-ȁ) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala ♪
- màrsikàkšen -šna -o zaim. (ȁ-ȁ) marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost ♪
1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467