Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.342-1.366)


  1.      léksika  -e ž (ẹ́) lingv. besedni zaklad: slovenska leksika; študij leksike / Prešernova leksika ♪
  2.      leksikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski ♪
  3.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala ♪
  4.      leksikográf  -a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona ♪
  5.      leksikografíja  -e ž (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije // veda o tem ♪
  6.      leksikográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu ♪
  7.      leksikológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za leksikologijo ♪
  8.      leksikologíja  -e ž (ȋ) veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija ♪
  9.      leksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ♪
  10.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
  11.      léksikonski  tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik ♪
  12.      lenúšiti  -im nedov. (ú ȗ) zastar. lenariti: popivati in lenušiti ♪
  13.      lésica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od lesa: zapreti lesico / lese in lesice s sadjem ♪
  14.      letalonosílka  -e ž (ȋ) vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal: graditi letalonosilke; letalo se spusti na letalonosilko; vzletišče letalonosilke; letalonosilke, križarke, rušilci ♪
  15.      lísica  -e ž (í) manjšalnica od lisa1: pikice in lisice ♪
  16.      lisíca  -e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka ∙ ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda // lisičja samica: lisica in lisjak 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi 3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah ◊ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus ♪
  17.      lisíčar  -ja m (ȋ) lov. pes, izučen za lov na lisice: pes je pokazal, da bo dober lisičar ♪
  18.      lisičevína  in lisíčevina -e ž (í; í) lisičje krzno: kučma iz lisičevine ♪
  19.      lisíčica  -e ž (í) manjšalnica od lisica; lisička: lisica in lisičice / ti si lisičica ♪
  20.      lisíčina  in lisičína -e ž (ȋ; í) 1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino // ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini 2. redko lisičje krzno: ovratnik iz lisičine ♪
  21.      lisíčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: on zmeraj samo lisiči; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci lisíčiti se dobrikati se, prilizovati se: lisičila se mu je z žensko preračunljivostjo ♪
  22.      lisičják  tudi lisíčjak -a m (á; ȋ) bot., navadno v zvezi kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
  23.      lisičjákovec  -vca m (á) nav. mn., bot. rastline s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z drobnimi listi, Lycopodiaceae ♪
  24.      lisíčji  -a -e prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči ● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom ◊ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit ♪
  25.      lisíčka  -e ž (í) 1. manjšalnica od lisíca: lisica in lisičke / ekspr. ustrelil sem krasno lisičko / ti si pa lisička 2. užitna lijakasta goba rumene barve: nabirati lisičke / lisičke v omaki ♪

   1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA