Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (13.142-13.166)


  1.      ozón  -a m (ọ̑) brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu; zrak v dvorani osvežujejo z ozonom; pren. taki medklici so ozon za ozračje debate ♪
  2.      ozráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje ♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik ♪
  3.      ozráčje  -a s (ȃ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno ♦ meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte 2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje ∙ ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje // publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje ♪
  4.      ozréti se  ozrèm se dov., ozŕl se (ẹ́ ȅ) 1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl; ozrl se je in videl, da gleda za njim // upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom; molče se je ozrla nanj, vanj; ozreti se skozi okno; ozrla sta se drug drugemu v oči; ozreti se proč, stran; pren., ekspr. ozreti se v preteklost; ozreti se bo treba po naši zgodovini 2. ekspr., v zvezi s po, za začeti iskati, poiskati: zdaj se bo pa moral ozreti po službi; ozreti se za delom, zaslužkom / za odškodnino se bo moral ozreti sam poskrbeti, potruditi; ko je prišel domov, se je najprej ozrl po novicah povprašal po njih ● knjiž., ekspr. v nesreči se je ozrl nanjo ji pomagal; knjiž., ekspr. čas je, da se ozrejo na njegovo revščino mu začnejo pomagati iz nje; ekspr. ozrl se je za sosedovo hčerjo pokazal zanimanje zanjo ozŕši se in ozŕvši se zastar.: ne ozrši se nanj, odide iz sobe; ozrši se po ljudeh, začne govoriti ♪
  5.      ozŕniti  -im dov. (r̄ ȓ) obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto: ozrniti stopnice ozŕniti se knjiž., redko dobiti zrna: klasi so se že ozrnili ♪
  6.      ozvézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko narediti, da so kje zvezde: umetno nebo mora še ozvezditi; pren. s svojim prihodom si ozvezdila mojo mračno noč ozvézditi se postati zvezdnat: počasi se je nebo ozvezdilo ozvézden -a -o: ozvezden nebesni svod ♪
  7.      ozvézdje  -a s (ẹ̑) astr. del nebesne krogle s skupino zvezd v določeni razvrstitvi: ozvezdja živalskega kroga; največja zvezda v ozvezdju Lire // knjiž. skupina zvezd, zvezde sploh: komet je zasijal, nato pa za vedno izginil v neskončnem ozvezdju; pren., pesn. njune oči so bile novo, tisti trenutek odkrito ozvezdje ♪
  8.      ožemálnik  -a m (ȃ) priprava za ožemanje: nalila mu je čaja in postavila predenj ožemalnik z limono // priprava za ožemanje perila: razstavljeni so bili najnovejši pralniki in ožemalniki / centrifugalni ožemalnik ♪
  9.      ožémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s stiskanjem, vitjem odstranjevati tekočino iz česa: ožemati gobo, perilo / ožemati limono / ožemati ustnice z zobmi ∙ ekspr. zaman si je ožemal možgane, ni se mogel spomniti intenzivno razmišljal 2. ekspr. izčrpavati, slabiti: delo v rudniku jih ožema // izrabljati, izkoriščati: vse življenje se mu je pustil ožemati ♪
  10.      ožémček  -čka m (ẹ̑) etn. ožet, v kroglo oblikovan sir, v katerem so z vročim železom vrezani razni liki: obljubil ji je, da pride na planino po ožemček ♪
  11.      oženíti se  ožénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila oženíti ekspr. dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti ožénjen -a -o: oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico ♪
  12.      óženje  -a s (ọ̄) glagolnik od ožiti: oženje obleke; oženje in širjenje zenice / oženje možnosti za nekatere dejavnosti ♪
  13.      ožéti  ožmèm tudi ožámem dov., ožmì ožmíte in ožêmi ožemíte; ožél; nam. ožét in ožèt (ẹ́ ȅ, á) 1. s stiskanjem, vitjem odstraniti tekočino iz česa: ožeti gobo, krpo, perilo; tako je bil premočen, da je obleko kar ožel / ožeti limono; kumare je treba rahlo ožeti; pren., ekspr. misel na ločitev mu je ožela oči // knjiž. stisniti: ožela je ustnice in umolknila 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: fant je očeta čisto ožel; turiste v sezoni kar dobro ožmejo / oželi so ga za precejšnjo vsoto 3. ekspr. izčrpati, oslabiti: ujetnike so do kraja oželi // izrabiti, izkoristiti: gospodar je hlapce pošteno ožel ožét -a -o: ožeto perilo ♪
  14.      ožganína  -e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča ♪
  15.      ožgáti  ožgèm dov., ožgál (á ȅ) 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke 2. ekspr. opeči: sonce ga je pošteno ožgalo 3. odžgati: ožgati barvo z vrat ● ekspr. ožgal ga je z jeznim pogledom na hitro ga je jezno pogledal; ekspr. konja je z vso silo ožgal z bičem udaril ◊ agr. ožgati prašiča osmoditi ožgán -a -o: ožgan les; od sonca ožgan obraz ♦ vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi ♪
  16.      ožíg  -a m (ȋ) 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih 4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi ♪
  17.      ožíganje  -a s (ȋ) glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča ♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito ♪
  18.      ožígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali 2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste ● ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel ◊ agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati ♪
  19.      ožigósati  -am dov. (ọ̑) 1. opremiti z žigom: ožigosati izdelke, znamke 2. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: vsi so ožigosali to njegovo dejanje; njihovo mnenje o stvari so ostro ožigosali / s temi besedami ga je pred vsemi ožigosal mu vzel ugled, ga osramotil ● ekspr. ožigosali so ga kot pijanca, za pijanca označili, opredelili ožigósan -a -o: ožigosani ljudje; javno ožigosano delo ♪
  20.      ožína  -e ž (í) 1. ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima: prepeljati se skozi ožino / morska, zemeljska ožina / panamska ožina // zoženo mesto na čem: cestna, rečna ožina 2. ozkost: prevelika ožina traku / otresti se ožine v pojmovanju česa; idejna, nazorska ožina / poslovna ožina, širina podjetja ◊ lingv. ožina samoglasnika ♪
  21.      óžiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) delati kaj (bolj) ozko, zoževati: z zasipanjem ožiti dolino; pot se je začela dvigati in ožiti / ožiti krilo, obleko / deblo se proti vrhu enakomerno oži / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice; pren. ožiti pojem ∙ ekspr. solze so mu ožile grlo zaradi solz, prizadetosti ni mogel govoriti // zmanjševati: ožiti razmik med dvema predmetoma / to obenem oži trg industrijskim izdelkom / ožiti možnosti za aktivnost, razvoj ♪
  22.      oživčeváti  -újem nedov. (á ȗ) med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje: oživčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik ♪
  23.      oživéti  -ím dov., ožível (ẹ́ í) 1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi // začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele 2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo 3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši oživèl in oživél -éla -o: oživela narava ožívljen -a -o: v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval ♪
  24.      oživíti  -ím dov., ožívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke ožívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src ♪
  25.      ožívljati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživljati / oživljati ponesrečenca / pomlad oživlja naravo; rastlina se spet oživlja // nepreh. začenjati se gibati, premikati, kot da bi bil živ: sence na stenah so oživljale 2. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: prijetna družba ga oživlja / toplota mu oživlja ude // nepreh. s pojavljanjem navadno večjega števila premikajočih se ljudi postajati razgiban, živahen: trg počasi oživlja; polje spet oživlja // povzročati, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: oživljati trgovino / oživlja tradicijo 3. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obujati: oživljati stare spomine / rad oživlja preteklost 4. redko delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljati: stene oživlja nekaj slik in plastik oživljajóč -a -e: oživljajoči žarki sonca; oživljajoče ideje; oživljajoče se družbeno življenje ♪

   13.017 13.042 13.067 13.092 13.117 13.142 13.167 13.192 13.217 13.242  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA