Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (1.267-1.291)
- konfesionálnost -i ž (ȃ) knjiž. versko prepričanje, vernost: ti ljudje so brez konfesionalnosti / boj zoper uradno konfesionalnost veroizpoved, vero ♪
- kongresíst -a m (ȋ) nav. ekspr. udeleženec kongresa: živahne diskusije kongresistov; skrb za informiranost kongresistov ♪
- konsignácija -e ž (á) 1. ekon. prodajanje iz skladišča za določenega, navadno tujega proizvajalca: razširitev konsignacije / sprejeti blago v konsignacijo 2. knjiž., redko seznam, spisek: sestaviti konsignacijo ♪
- konsignacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konsignacijo: konsignacijsko blago / konsignacijska prodaja / konsignacijsko skladišče ♪
- konsisténca tudi konzisténca -e ž (ẹ̑) fiz. gostota, sprijemljivost snovi, odvisna od razmerja tekočih in trdnih sestavnih delov: določiti, meriti konsistenco; izboljšati konsistenco barve / ima gosto konsistenco; mehka, trda konsistenca; pren., knjiž. notranja konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♦ agr. konsistenca tal; grad. konsistenca betona gostota, sprijemljivost betona, odvisna od količine vode, cementa in peska ♪
- konsisténten tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja ♪
- konsisténtnost tudi konzisténtnost -i ž (ẹ̑) konsistenca: za puhlico je značilna velika konsistentnost / kontrolirali so konsistentnost odgovorov ♪
- kóntrabasíst -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra kontrabas: orkester potrebuje kontrabasista ♪
- korošíca -e ž (í) nar. kar je po izvoru s Koroškega: med različnimi sekirami je imel tudi korošico / kadi pipo korošico ♪
- kosìč -íča tudi kósič -a m (ȉ í; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kos2: v grmu je pel kosič; kosovka s kosičem ♪
- kosílce -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od kosilo: pojesti kosilce; privoščiti si dobro kosilce ♦ gastr. topla (dopoldanska) malica ♪
- kosílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na košnjo ali košenje: kosilna naprava / kosilni noži; kosilni stroj kosilnica ♪
- kosílnica 1 -e ž (ȋ) večji stroj za košenje: kosilnica se je pokvarila / motorna, ročna, vprežna kosilnica ♪
- kosílnica 2 -e [u̯n] ž (ȋ) nar. jerbas: Na glavah se jim zibljejo široke kosilnice, pokrite z belimi prti (C. Kosmač) ♪
- kosílnik -a m (ȋ) kosilnica: ima motorni, ročni kosilnik ♦ agr. sekalni kosilnik ♪
- kosílo -a s (í) 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo ∙ ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed // uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku 2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih ♪
- kòsínus in kósinus -a [druga oblika tudi koz-] m (ȍ-ȋ; ọ̑) geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku ♪
- kosír -ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosišče: kosišče je bilo prekratko in tudi kosir ni dobro držal ♪
- kosíšče -a s (í) držaj pri kosi: zlomiti kosišče; nasaditi koso na kosišče ♪
- kosíter -tra m (í) kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom; kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol ♪
- kósiti -im nedov. (ọ́) jesti kosilo: kosili so, ko je vstopil / kosi in večerja doma / preh. kosi rad tečne jedi jé za kosilo ♪
- kosíti -ím nedov. (ȋ í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o: dvakrat košeni travniki ♪
- kosítrar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov: zaposlen je kot kositrar ♪
- kosítrast -a -o prid. (í) redko kositrn: kositrasta posoda ♪
- kosítriti -im nedov., kosítren (í ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: kositriti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom ♪
1.142 1.167 1.192 1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367