Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (11.567-11.591)


  1.      nìč  prisl. (ȉ) v nikalnih stavkih 1. izraža popolno zanikanje a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / ekspr. knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / nav. ekspr., okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / ekspr., okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu 2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / ekspr., okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja ● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič ♪
  2.      níčeln  -a -o [čǝl] prid. (ȋ) nanašajoč se na ničlo: ničelni simbol, znak / ničelni položaj; ničelna lega kazalca na merilni lestvici ● publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki ◊ elektr. ničelni element element, ki po opravljeni operaciji v (elektronskem) računalniku da rezultat nič; ničelni vodnik nični vodnik; fiz. ničelna metoda merilna metoda, pri kateri se določi merjena količina z uravnovešenjem, tako da kaže instrument odklon nič; ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geom. ničelni vektor vektor z absolutno vrednostjo nič; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek javljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; teh. ničelna črta črta na diagramu, grafikonu, ki kaže vrednost nič; voj. ničelna točka točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim ♪
  3.      ničémnik  -a m (ẹ̑) zastar. malovreden, ničvreden človek: njihov poglavar je bil ničemnik in nasilnež ♪
  4.      níčka  -e ž (ȋ) star. prazna srečka: potegniti ničko; pren. vsi bojni pohodi — nička za ničko ♪
  5.      ničlíšče  -a s (í) elektr. osrednja točka večfaznega sistema; zvezdišče: dostopno ničlišče ◊ fiz. absolutno ničlišče absolutna ničla ♪
  6.      nìčprída  -a m, tudi neskl. (ȉ-ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s tem ničpridom se ne bom družil / kot psovka ogoljufal si me, ničprida / ni mu ne za šolo ne za delo, pravi ničprida je ♪
  7.      ničvédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: razglasiti koga za ničvedneža ♪
  8.      ničvréden  -dna -o prid., ničvrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima negativne moralne lastnosti: postal je žrtev ničvrednih ljudi / ničvredna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. ki je nižje, manj kakovostne vrste: včasih je bil tam samo ničvreden gozd / ničvredna literatura ♪
  9.      niháj  -a m (ȃ) premik nihajočega telesa od ene skrajne lege do druge in nazaj: nihaji so postali krajši; število nihajev v sekundi / nihaji ure; nihaji tal tresljaji / polni nihaji; polovica nihaja ♦ fiz. dušeni nihaji katerih amplitude se manjšajo; visokofrekvenčni nihaji ♪
  10.      nihálka  -e ž (ȃ) 1. žarg. nihalna žičnica: z nihalko so se odpeljali na vrh gore 2. knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek ura z nihalom: slišalo se je tiktakanje velike ure nihalke 3. knjiž. gugalna mreža: ležal je v nihalki ◊ bot. nihalke nitaste modro zelene alge, ki se gibljejo z vrtenjem okoli svoje osi, Oscillatoria ♪
  11.      nihálo  -a s (á) telo, ki niha zaradi teže ali delovanja vzmeti: nihalo niha; roke so nihale kakor nihalo / ura z nihalom ♦ fiz. fizično nihalo pri katerem je telo vrtljivo okoli osi zunaj svojega težišča; matematično nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice ♪
  12.      níhanje  -a s (ȋ) glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med pesimizmom in optimizmom ♦ fiz. dušeno nihanje pri katerem se amplitude manjšajo; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; harmonično ali sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  13.      níhati  -am nedov. (ȋ) 1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se majejo, upogibajo; preh. mati je nihala otroka ujčkala, zibala; pren. misli so nihale z nervoznim utripom ∙ publ. delavci nihajo med vasjo in mestom se vozijo, hodijo iz vasi na delo v mesto; knjiž. otrok niha z nogami binglja 2. spreminjati se, menjavati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene nihajo; v tem kraju temperature zelo nihajo / otrokovo razpoloženje niha // imeti različno velikost, vrednost, kvaliteto: mere strešnikov niso natančno določene, zato nihajo za nekaj centimetrov / režije Shakespearovih del nihajo od klasičnih, renesančnih do modernističnih 3. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi; omahovati: nihal je med strankama; dolgo je nihal, preden se je odločil / nihati med dremežem in budnostjo; pren. umetnost niha med romantiko in realizmom ◊ elektr. električni tok niha se periodično spreminja okoli vrednosti nič; fiz. nihati z visoko frekvenco niháje: nihaje med dvema nazoroma nihajóč -a -e: nihajoči plamenčki; nihajoče cene; nihajoče telo ♦ šport. nihajoče orodje krogi ♪
  14.      nihčè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom ♪
  15.      nihčè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče ♪
  16.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji ♪
  17.      nihilízem  -zma m (ȋ) nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice ♪
  18.      nikákor  in nikàkor prisl. (ȃ; ȁ) v nikalnih stavkih 1. izraža zanikanje kakršnegakoli načina: tega nikakor ne morem urediti, ne tako ne drugače / to nikakor še ni dokaz 2. ekspr. poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: ponoči nikakor ne gre v gozd; nikakor ga nisem mogel prepričati, ne zlepa ne zgrda / nikakor ne gre pretiravati s hvalo b) prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti česa: te pohvale nikakor nisem vreden; ta prijaznost nikakor ni dokaz njegove dobrote / hudoben ni, nikakor ne; ali si spet zamudil? Nikakor ne, še ni osem ♪
  19.      nikámor  prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno ♪
  20.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil ♪
  21.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (ȋ; ȁ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
  22.      níkdo  nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȋ ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug ♪
  23.      níkniti 1 -em dov. (í ȋ) star. 1. ponikniti, izginiti: voda je niknila v pesek 2. skloniti se, nagniti se: glava ji je niknila na prsi ♪
  24.      nikógaršnji  -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom ♪
  25.      nikóli  prisl. (ọ̑) navadno v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja ob nobenem času: gospodarja ni nikoli doma; tega ne bom nikoli pozabil; nikoli več se nista videla; nikoli poprej ni bila tako prijazna; godi se mu slabo kot še nikoli zelo slabo; ekspr.: nikoli (in) nikjer ga ne srečam; nikdar in nikoli več ga ne bom čakal; govoril boš zdaj ali pa nikoli ∙ ekspr. kaj takega še nikoli ne tako nenavadna stvar se do zdaj še ni zgodila, primerila; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; star. bilo mu je nerodno, da nikoli tega zelo nerodno; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja; preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja svéti nikóli in svéti Nikóli šalj.: poroko bi najrajši odložila do svetega nikoli; dolg ti bo plačal o svetem nikoli ♪

   11.442 11.467 11.492 11.517 11.542 11.567 11.592 11.617 11.642 11.667  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA