Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.126-1.150)



  1.      inkarati  -am dov. in nedov. () zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev
  2.      ingnije  -nij ž mn.) predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja
  3.      insinuácija  -e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo
  4.      insinuírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti
  5.      insistírati  -am nedov. () knjiž. ostajati pri kakem sklepu ali zahtevi; vztrajati, zahtevati: poslanci insistirajo na spremembi zakona; časopisi odločno insistirajo, naj se pristojnost tega foruma omeji
  6.      interceja  in intercésija -e ž (; ẹ́) jur. prevzem obveznosti od druge osebe ali poroštvo zanjo: prepoved intercesije ◊ zgod. intercesija pri starih Rimljanih posredovanje ljudskega tribuna v posameznih javnih, upravnih primerih
  7.      intereranec  -nca m () redko interesent: prijavilo se je veliko interesirancev
  8.      intererati  -am nedov. () navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati: glasba ga ne interesira; študiral bo kemijo, ker ga zelo interesira; interesira se za politiko / ne pripoveduj mi o tem, me nič ne interesira intererati se publ., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: turistični delavci se zelo interesirajo za gradnjo novega hotela intereran -a -o: poslati prospekte interesiranim odjemalcem; zelo je interesiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja
  9.      ínterkonfesionálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver, medverski: interkonfesionalni sestanki / interkonfesionalna šola
  10.      intoksikácija  -e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol
  11.      ìntransigénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala
  12.      ìntransigénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče
  13.      ipsilon  gl. y
  14.      íšias  -a m () vnetje bedrnega živca: imeti, zdraviti išias; prim. ishias
  15.      izbositi  gl. zbositi
  16.      izbruti  in izbrúsiti -im dov. ( ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil
  17.      izbruti  in izbrúsiti -im tudi zbruti in zbrúsiti -im dov. ( ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo
  18.      izgrešiti  gl. zgrešiti
  19.      izkusiti  ipd. gl. skusiti ipd.
  20.      izličiti  -im dov.) ekspr. z zvijačo priti do česa: izlisičil je dovoljenje
  21.      izmísliti si  -im si tudi zmísliti si -im si dov.) 1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: izmisliti si načrt za pobeg; zopet si je izmislil novo potegavščino; star. izmislil je nekaj novega / izmislil si je dobro opravičilo za odhod / star. pesmi si ni sam izmislil, ampak jo je slišal napisal, spesnilpog. dobro so si jo izmislili našli so primerno, ugodno rešitev 2. v mislih izoblikovati, ustvariti a) kar v resničnosti ne obstaja: ljudje so si izmislili vile in čarovnice; zgodbo si je čisto, popolnoma izmislil b) kar ne ustreza resnici: v opravičilo si je izmislil, da ga ni bilo doma; ekspr.: lepe reči si je izmislil o sosedu; to ni res, to si je gladko izmislil 3. nav. ekspr. imeti, izraziti željo, ki je navadno neprimerna, neuresničljiva: sredi učenja si je izmislil, da bi šel v kino; kaj vse si bo še izmislila, pog. se bo še izmislila, pa ve, da nimamo denarja izmíšljen tudi zmíšljen -a -o: izmišljen izgovor; pripovedovati izmišljene stvari; navesti izmišljene številke; osebe v romanu so izmišljene; to je izmišljeno / izmišljeno ime psevdonim; sam.: prikazovati kaj izmišljenega kot resnično
  22.      izmíšljati si  -am si tudi zmíšljati si -am si nedov. (í) 1. z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati: izmišljati si imena za nove pojme / vedno si izmišlja izgovore / star. izmišljati pesmi pisati pesmi, pesniti 2. v mislih oblikovati, ustvarjati a) kar v resničnosti ne obstaja: izmišljati si strahove; izmišljati si vse mogoče b) kar ne ustreza resnici: povej, kako je bilo, in si ne izmišljaj; ljudje si izmišljajo hude stvari o njem 3. nav. ekspr. imeti, izražati želje, ki so navadno neprimerne, neuresničljive: kar naprej si izmišlja, pog. se izmišlja, kaj bi jedel
  23.      izmišljeváti si  -újem si in zmišljeváti si -újem si nedov.) izmišljati si: izmišljevati si izgovore / star. izmišljevati pesmi pisati pesmi, pesniti / izmišljevati si strahove / o njej si izmišljuje vse mogoče / ko boš sam služil, si boš lahko izmišljeval, pog. se boš lahko izmišljeval, kaj bi jedel
  24.      iznianrati  -am tudi znianrati -am dov. () knjiž. izdelati v vseh odtenkih, zlasti umetniško delo: violinist je izniansiral vsako frazo do podrobnosti iznianran tudi znianran -a -o: psihološko izniansirana igra
  25.      iznoti  -nósim dov. ( ọ́) 1. z nošenjem spraviti iz česa: iznositi zemljo iz rova 2. star. nositi plod v telesu do popolne zrelosti; donositi: zaradi bolezni ni mogla iznositi 3. redko ponositi, izrabiti: škornje je že čisto iznosil iznóšen -a -o: iznošen otrok; iznošena obleka; prim. znositi

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA