Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (1.092-1.116)



  1.      gradášiti  -im nedov.) obrt. gradašati
  2.      grarati  -am nedov. () med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira
  3.      grášica  -e ž (á) divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice ♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca
  4.      grešíti  -ím dov. in nedov., gréši ( í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo
  5.      grost  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
  6.      grostičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
  7.      hamn  -a m () meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave
  8.      šiš  -a m () farm. močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, piti hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
  9.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno
  10.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  11.      heterodokja  -e ž () rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka
  12.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
  13.      hidrokd  -a m () kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka
  14.      hidrokl  -a m () kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika
  15.      hidroklen  -lna -o prid. () nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina ♦ fiz. hidroksilni anioni
  16.      hídrosistém  -a m (-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava
  17.      šica  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, utanavt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
  18.      šiti se  -im se nedov.) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
  19.      hrúšica  -e ž () hruškica: otresti hrušico; drobna hrušica ◊ bot. šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrušica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
  20.      hut  -a m () pripadnik husitstva: vojna s husiti
  21.      husitízem  -zma m () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma
  22.      hutski  -a -o prid. () nanašajoč se na husite ali husitstvo: husitska sekta; husitske vojne; husitsko gibanje / husitski nazori
  23.      hutstvo  -a s () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: husitstvo se je naglo širilo / obsojen je bil zaradi husitstva
  24.      idiosinkrátičen  -čna -o (á) pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje
  25.      idiosinkrazíja  -e ž () med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi: idiosinkrazija na jagode, za beljak; pren., knjiž. popadla ga je idiosinkrazija zoper njegov obraz

   967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA