Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
seve (101-125)
- duhóvski -a -o prid. (ọ́) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega ♪
- dúlar -ja m (ȗ) zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči ◊ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus ♪
- dúšen -šna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik 2. zastar. duševen: dušni napor; dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih zmožnostih ga prekaša 3. zastar. duhoven: prenesti spopad na dušno področje / živi bogato dušno življenje dúšno prisl.: uničil ga je dušno in telesno ♪
- é medm. (ẹ̄) 1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: e, ljubček, saj te poznam; e, malo je takih 2. izraža obotavljanje, zadrego: e, da, seveda 3. izraža vprašanje: kriv sem seveda jaz, e? / včasih izgovorjeno skozi nos E? je spet vprašal 4. klic vprežni živini stoj: potegnil je za vajeti in zavpil: e, eha! ♪
- egíptovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem ◊ med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus ♪
- ekvátor -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
- evfórbija -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
- fén -a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom ♪
- fének -nka m (ẹ̑) zool. majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji, Fennecus zerda ♪
- flamíngo -a m (ȋ) zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec ♪
- fókstrot tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota ♪
- gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek
pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
- glavnína -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
- gónja -e ž (ọ́) 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična gonja; gonja proti novemu zakonu / ekspr. proti škodljivim ptičem so uprizorili pravo gonjo 3. ekspr., v zvezi z za pretirano prizadevanje za dosego česa: gonja za dobičkom, za materialnimi dobrinami; gonja za uživanjem 4. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca; pogon: gonja se je pričela / lovska gonja / tiha gonja 5. nar. severovzhodno pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: čez potok so vodile stare, zaraščene gonje ♪
- gorénji stil. górenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je višje; zgornji: gorenji konec vasi / gorenje dežele severne / gorenja hiša gornja hiša / Gorenja vas ♪
- górnještájerski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske: zaigrali so gornještajersko polko / gornještajerska noša ♪
- goróvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezane gore: ravnino obdaja visoko gorovje; proti severu se razprostira gorovje Kamniških planin; lahko prehodno gozdnato gorovje // gore, hribi: sneg je pokrival gorovje, nižine pa so bile kopne ◊ geogr. grudasto gorovje; nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja ♪
- gostokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko hladnokrven, hladen: gostokrvni severnjaki ♪
- gráhovec -vca m (á) 1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec 2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec 3. min. graševec ♪
- gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus ♪
- grezíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina ♪
- grízli -ja m (ȋ) velik severnoameriški medved rumenkasto rjave ali sive barve: grizliji iz kanadskih tunder ♪
- grméti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo 2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli // ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale 3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil ● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada grmé zastar.: plaz se je grme valil v dolino grmèč -éča -e: čez skalovje grmeča
voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik ♪
- grúliti -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje ♪
- hádra -e ž (ȃ) nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226