Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

seval (340)

1.      seválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) teh. sevalnik, sevalo: infrardeči sevalec ♪
2.      seválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sevanje: sevalni vir / ugotavljati sevalno dozo; absorpcija sevalne energije / sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje ♦ teh. sevalna električna peč; sevalno gretje ♪
3.      seválnik  -a m (ȃ) teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik ♪
4.      seválo  -a s (á) teh. naprava, ki seva: termična sevala ♪
5.      izboljševálec  tudi zboljševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izboljšuje: izboljševalec delovnega postopka ♪
6.      izboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi ♪
7.      izpraševálec  tudi spraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izprašuje: pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin 2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje: določiti izpraševalce; z natančnimi odgovori je presenetil izpraševalce; izpraševalec metodike; izpraševalec pri izpitu 3. zasliševalec: ujetnika so odpeljali pred stroge izpraševalce ♪
8.      izpraševálen  tudi spraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraševanje: izpraševalna snov / izpraševalna komisija izpitna komisija / zapornika so pripeljali v izpraševalno sobo ♪
9.      izpraševálka  tudi spraševálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpraševalec: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu ♪
10.      iz uševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsušuje: izsuševalna naprava / izsuševalna dela ♪
11.      izvrševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: izvrševalec finančnega načrta; izvrševalec nalog / imenovan je bil za izvrševalca oporoke ♪
12.      izvrševálen  -lna -o prid. (ȃ) redko izvršen, izvršilen: izvrševalni odbor; izvrševalni organi / izvrševalna oblast ♪
13.      izvrševálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izvrševalec: vestna izvrševalka nalog ♪
14.      navduševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic ♪
15.      navduševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč ♪
16.      obseválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obsevanje: obsevalna naprava / obsevalna tehnika ♪
17.      obseválnica  -e ž (ȃ) prostor, navadno v zdravstveni ustanovi, namenjen za obsevanje: poliklinika ima zdaj novo obsevalnico / za rudarje so v nekaterih industrijskih državah uredili posebne obsevalnice ♪
18.      odpraševálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: odpraševalni filtri; odpraševalna naprava ♪
19.      oglaševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) naročnik (malega) oglasa: po objavi oglasa je oglaševalec prejel veliko ponudb; privabiti oglaševalce; naslov oglaševalca ♪
20.      oglaševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglaševanje: reklamna in oglaševalna podjetja ♪
21.      okraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost ♪
22.      okuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina ♪
23.      olajševálen  -lna -o prid. (ȃ) ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta ♦ jur. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni ♪
24.      olepševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja ♪
25.      olepševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226