Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

servilen (1)

1.      servílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen: servilnega človeka nihče ne ceni / servilno klanjanje servílno prisl.: bil mu je servilno vdan ♪