Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

serafin (4)

1.      serafín  -a m (ȋ) rel. seraf: serafini in kerubini ♪
2.      serafínski  -a -o (ȋ) pridevnik od serafin: serafinsko petje ♪
3.      častít  -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica ♪
4.      kerubín  -a m (ȋ) rel. kerub: kerubini in serafini ♪