Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

seno (864)

1.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
2.      senosèč  in senoséč -éča m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču ♪
3.      senosèk  in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan ♪
4.      sénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi ♪
5.      senôžet  -éta m (ó ẹ́) nar. senožet ž: strm senožet ♪
6.      senôžet  in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet ♪
7.      donóšenost  -i ž (ọ́) lastnost donošenega: donošenost ploda ♪
8.      dovršênost  -i ž (é) lastnost, značilnost dovršenega: težko čakajo na dovršenost razprave / tehnična dovršenost stroja; dovršenost prevoda bralca zelo pritegne / doseči dovršenost; svojo vlogo je odigral z veliko dovršenostjo ♪
9.      íbsenovski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama ♪
10.      izbrúšenost  tudi zbrúšenost -i ž (ú) lastnost, značilnost izbrušenega: izbrušenost rezila / knjiž. umetniška izbrušenost romana ♪
11.      izkúšenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izkušenega človeka: upoštevajo ga zaradi njegove izkušenosti; življenjska izkušenost / dirigentska, strokovna izkušenost / redko on ima pri tem delu več izkušenosti izkušenj ♪
12.      izsušênost  -i ž (é) lastnost, stanje izsušenega: izsušenost kruha, zemlje / v grlu je začutila izsušenost / ekspr. izsušenost starih delavcev ♪
13.      iztróšenost  -i ž (ọ́) publ. izrabljenost, dotrajanost: iztrošenost vozil ♪
14.      jesénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesen m: jesenov les; jesenove veje / jesenov cepec ♪
15.      jesénovec  -vca m (ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen ♪
16.      jesenovína  -e ž (í) jesenov les: uporaba jesenovine za smuči ♪
17.      jesénovje  -a s (ẹ́) jesenovo drevje: barve bukovja in jesenovja ♪
18.      jesénovka ¹ -e ž (ẹ́) redko palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko ♪
19.      jesénovka ² -e ž (ẹ́) vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum ♪
20.      ksenofobíja  -e ž (ȋ) knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih ♪
21.      ksénon  -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka ♪
22.      lesénost  -i ž (ẹ̑) ekspr. negibnost, togost: lesenost njene roke / lesenost birokratov // nerodnost, okornost: ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov ♪
23.      mesénost  -i ž (ẹ̑) ekspr. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: premagovanje mesenosti; vse to izvira iz mesenosti / v njegovem dnevniku ni sledu o kaki mesenosti ♪
24.      nasŕšenost  -i ž (r̄) značilnost, stanje nasršenega: nasršenost dlake / ekspr. njegova vzkipljivost in nasršenost ♪
25.      navdúšenost  -i ž (ȗ) lastnost, stanje navdušenega človeka: občudovali so njegovo navdušenost za delo / kaže veliko navdušenost za šport // navdušenje: sprejeli so ga z veliko navdušenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdušenosti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226