Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

seno (351-375)



  1.      nasŕšiti  -im dov.) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti nasŕšiti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlakoekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
  2.      natláčiti  -im, in natlačíti in natláčiti -im dov.; á ) s tlačenjem spraviti kam: natlačiti cunje v vrečo; natlačili so mu seno, sneg za srajco / natlačiti knjige v omaro / natlačiti pipo (s tobakom) // nav. ekspr. (zelo) napolniti: kovček je tako natlačil, da ga ni mogel zapreti; natlačiti kozolec s snopjem; žepe si je natlačil z jabolki // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so natlačili v živinske vagone; natlačiti se v avtobus; v dvorano se je natlačilo polno ljudi natláčen -a -o: natlačen koš; svisli so do vrha natlačene s senom
  3.      natovóriti  -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; í) 1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno; natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal 2. redko naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o: natovorjena ladja
  4.      natrésti  -trésem dov., natrésite in natresíte; nam. natrést in natrèst (ẹ́) spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natresti malo moke v vrečo / natresti poti s peskom nasuti, posuti / publ. natresli so jim polno mrežo golov dali so jim veliko golov; pren., ekspr. natresel jim je veliko zanimivih podatkov ∙ ekspr. natresti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico // s tresenjem, navadno (sadnega) drevja, priti do določene količine česa: otroci so natresli veliko jabolk natrésti se ekspr., redko priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: tja se je natresla vrsta neznanih ljudi natrésen -a -o: po cesti natreseni listki; natreseno sadje
  5.      navdúšenec  -nca m () nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev
  6.      navdúšiti  -im dov.) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdušila; po naravi je tak, da ga težko kaj navduši; že ob prvem srečanju se je navdušil za dekle / navdušiti se nad dosežki tehnike navdúšen -a -o: navdušen planinec, športnik; navdušen pristaš nove umetniške smeri; zelo je navdušen za poezijo; poslušalci so bili navdušeni nad izvajalci / govoriti navdušene besede; prisl.: navdušeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdušeno sprejeli
  7.      nável  -vla m (á) nar. vzhodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica: vrsta navlov / spravljati seno v navle
  8.      nazíranje  -a s () knjiž. gledanje, mnenje, nazor: biti enakega naziranja glede vzgoje; tako naziranje je popolnoma zgrešeno; sprejeti, zavreči določeno naziranje; togo, neživljenjsko naziranje; naziranje o umetnosti / estetsko, materialistično naziranje; svetovno naziranje
  9.      nèbrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo
  10.      nèdonóšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo
  11.      nèdovršèn  -êna -o prid. (- -é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko
  12.      nèdušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja
  13.      nègašèn  -êna -o prid. (- -é) v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo
  14.      nèizkúšen  tudi nèskúšen -a -o prid. (-) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno
  15.      nèizravnánost  tudi nèzravnánost -i ž (-á) lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost
  16.      nèizvršèn  -êna -o prid. (- -é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega
  17.      nekájkrat  prisl. () knjiž., redko velikokrat, večkrat: to pesem smo nekajkrat navdušeno peli
  18.      nèkvášen  -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (-; - -é) nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh
  19.      nemóč  in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti
  20.      nènapróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo
  21.      nèobrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje
  22.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  23.      nèodréšen  -a -o prid. (-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji
  24.      nèposušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
  25.      nèpotešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA