Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sene (809)



  1.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
  2.      senèc  -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
  3.      sénegalski  in senegálski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Senegal: senegalski prebivalci ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
  4.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
  5.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  6.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m () 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence
  7.      jesénec  -nca m (ẹ́) jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev
  8.      lesenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. spreminjati se v les: stebla lesenijo 2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo
  9.      navdúšenec  -nca m () nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev
  10.      nèdonóšenec  -nca m (-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence
  11.      nèolesenèl  in nèolesenél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni olesenel: neolesenelo steblo
  12.      nèuravnovéšenec  -nca m (-ẹ̑) ekspr. neuravnovešen človek: čudak in neuravnovešenec je / že njegovo vedenje je izražalo duševnega neuravnovešenca
  13.      obéšenec  -nca m (ẹ̑) kdor je obešen: sneti obešencu zanko z vratu; rešiti obešenca
  14.      olesenélost  -i ž (ẹ́) 1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla 2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu
  15.      olesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel
  16.      omesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) bot. postati mesnat: cvetišče, steblo omeseni omesenèl in omesenél -éla -o: omeseneli listi
  17.      potrésenec  -nca m (ẹ̑) knjiž. kdor je prizadet, oškodovan zaradi potresa: potresenci so preživeli noč na prostem; zbirati pomoč za potresence
  18.      presenéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja 2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča
  19.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premaganvoj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu
  20.      presenéčenost  -i ž (ẹ̑) stanje presenečenega človeka: na njenem obrazu se je kazala presenečenost / opazil je mojo presenečenost presenečenje
  21.      presenétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati
  22.      presenetljív  -a -o prid., presenetljívejši ( í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno // ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva presenetljívo 1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe 2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo
  23.      presenetljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost presenetljivega: presenetljivost njegovega pesniškega jezika; presenetljivost odkritja
  24.      prestrášenec  -nca m () ekspr. prestrašen človek: kriki prestrašencev
  25.      priglašênec  tudi priglášenec -nca m (é; á) knjiž. prijavljenec: seznam priglašencev

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA