Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sena (741)



  1.      séna  -e ž (ẹ̑) farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno; neskl. pril.: sena čaj
  2.      senár 1 -ja m (á) nar. severozahodno kdor kosi, suši seno v planinah in ga spravlja v dolino: senarji so s sanmi vlačili seno v dolino
  3.      senár 2 -ja m () lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu: pesem v senarju
  4.      senát  -a m () 1. jur. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat 2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata 3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat
  5.      senáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje
  6.      senátor  -ja m () 1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta: postati senator 2. pri starih Rimljanih član državnega zbora
  7.      senátorka  -e ž () ženska oblika od senator: kandidirala je za senatorko
  8.      senátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto
  9.      senátski  -a -o prid. () nanašajoč se na senat: senatski sklep / senatske volitve
  10.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  11.      lesénast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben lesu: lesenasta vlakna rastline
  12.      obséna  -e ž (ẹ̑) zastar. privid, prikazen: obsena je izginila / to je le obsena, ki se ne uresniči ∙ knjiž., redko obsene umrlih sence, duše
  13.      oséna  -e ž (ẹ̑) zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah ♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku
  14.      pšênast  -a -o prid. (é) po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov
  15.      sršénar  -ja m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: ličinke sršenarja 2. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z osami, sršeni, Pernis apivorus: kanja in sršenar
  16.      sršénast  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. zelo zbadljiv, razdražljiv: zakaj si danes tako sršenast; sršenasta ženska; vsa sršenasta je hodila okrog / o novi knjigi je napisal sršenasto kritiko ∙ ekspr. sršenast pogled zelo jezen, nejevoljen; ekspr. odšel je sršenaste volje razdražen, slabe volje sršénasto prisl.: sršenasto pogledati
  17.      transena  gl. tranzena
  18.      vsènaokóli  in vsè naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  19.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  20.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej
  21.      vsènároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  22.      vsènavzkríž  in vsè navzkríž prisl. (-í) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem: nametati polena vsenavzkriž / vsenavzkriž hoditi po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: hiše so stale v vrstah in vsenavzkriž 2. izraža neurejenost potekanja česa: otroci so govorili vsenavzkriž; vsenavzkriž so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkriž se prepirajo, tepejo ● ekspr. vse je vsenavzkriž narobe
  23.      vsènavzkrížem  in vsè navzkrížem prisl. (-) redko vsekrižem, vsenavzkriž: pobočje je bilo vsenavzkrižem prepleteno s stezami
  24.      vsènavzkrížen  -žna -o prid. (-) 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje; vsenavzkrižno vrvenje ljudi 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi; vsenavzkrižno prepiranje 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
  25.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA