Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sena (26-50)

26.      ábranek  -nka m (ȃ) 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih ♪
27.      aerosól  -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje ♪
28.      alpinízem  -zma m (ȋ) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik ♪
29.      áltovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija ◊ muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna ♪
30.      ámfora  -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje ♪
31.      anárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena ◊ polit. anarhična doba doba brezvladja ♪
32.      ansámbelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra ♪
33.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
34.      armatúra  -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
35.      árnik  -a m (ȃ) pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem; suh kot arnik zelo suh ♪
36.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis ♪
37.      átila  -e ž (ȃ) nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel ♪
38.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
39.      bakalá  m neskl. (ȃ) nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala ♪
40.      bakalár  -a m (ȃ) redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar ♪
41.      bánjica  -e ž (á) manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici; lesena, pločevinasta banjica ♪
42.      baráka  -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
43.      bísernik  -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
44.      bokál  -a [au̯ tudi al] m (ȃ) nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen ♪
45.      bóljka  in bôljka -e ž (ọ́; ó) bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum ♪
46.      bonboniêra  tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan ♪
47.      brádlja ² -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja ♪
48.      brána  -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem ◊ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih ♪
49.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
50.      brezbréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226