Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
seljan (4)
- selján in seljàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. kmet, vaščan: seljani so se zbirali pod košato lipo ♪
- seljánka 1 -e ž (ȃ) zastar. kmetica, vaščanka: težaško delo seljank ♪
- seljánka 2 -e ž (ȃ) bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum ♪
- kàkšen -šna -o zaim. (ȁ) 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne 2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno ♪