Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

seli (588)



  1.      selílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na seljenje: selilni nagon ljudi / selilni stroški selitveni stroški
  2.      selíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča
  3.      selítev  -tve ž () glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja ● publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja
  4.      selíti  sélim nedov. ( ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalopubl. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice
  5.      selítven  -a -o prid. () nanašajoč se na selitev: selitveni stroški / selitveni tokovi; proučevati selitvena gibanja / ekspr. lotil se ga je selitveni nemir / selitvene poti ptic
  6.      selívec  -vca m () 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec
  7.      selívka  -e ž () žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka ♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka
  8.      doselítev  -tve ž () priselitev: še je možnost za nove doselitve
  9.      doselíti se  -sélim se dov. ( ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo
  10.      izselítev  -tve ž () glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev
  11.      izselíti  -sélim dov. ( ẹ́) povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče: izseliti stranke iz stanovanj; izseliti prebivalce z ogroženega področja / Nemci so prisilno izselili naše ljudi izselíti se zapustiti svoje bivališče: sosedje so se izselili / izseliti se v tujino / zaradi gnilobe se čebele izselijo iz panja
  12.      izselítven  -a -o prid. () nanašajoč se na izselitev: izselitveni stroški; izselitveno dovoljenje / izselitveno ozemlje, področje
  13.      selina  tudi kiselína -e ž (í; í) nar. kislo zelje ali kisla repa: poln čeber kiseline / kiselina je bila dobro zabeljena
  14.      kiselína  -e ž (í) zastar. kislina: ima preveč kiseline
  15.      naselíšče  -a s (í) 1. knjiž., redko kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča 2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini
  16.      naselítev  -tve ž () glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja
  17.      naselíti  -sélim dov. ( ẹ́) napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli naselíti se priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir naséljen -a -o: ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno področje; stalno naseljen
  18.      naselítven  -a -o prid. () nanašajoč se na naselitev: naselitvena zgodovina / naselitvene možnosti na kakem prostoru ♦ urb. naselitveni prostor; zgod. naselitveni tok
  19.      naveselíti se  -ím se dov., navesélil se ( í) v veselju, veseljenju doseči veliko mero: na izletu so se naveselili; ob prostih dnevih se je lahko naveselil z njo
  20.      obveselíti  -ím dov., obvesélil ( í) zastar. razveseliti: vsakega je obveselil z majhnim darom; njegovega obiska se je zelo obveselila
  21.      odselítev  -tve ž () glagolnik od odseliti: zahtevati odselitev / prodati pohištvo zaradi odselitve / odselitev iz države
  22.      odselíti  -sélim dov. ( ẹ́) redko izseliti: prebivalci so zahtevali, naj ga kaznujejo ali odselijo odselíti se zapustiti svoje bivališče: po moževi smrti se je odselila; za stalno se odseliti / odseliti se iz domače hiše, od staršev; odseliti se k sinu, v mesto
  23.      oveselíti  -ím dov., ovesélil ( í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil
  24.      poselítev  -tve ž () glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost
  25.      poselíti  -sélim dov. ( ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA