Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

seli (389-413)


  1.      radostíti  -ím nedov., radoščèn (ȋ í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic ♪
  2.      radováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše radováti se veseliti se: radovati se nagrade, obiska radujóč -a -e: radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga ♪
  3.      ravnína  -e ž (í) 1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan 2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken 3. redko, navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva 4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah 5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina ◊ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
  4.      razbežáti se  -ím se dov., razbéži se; razbéžal se tudi razbêžal se (á í) 1. zbežati na več strani: ob prihodu miličnikov so se napadalci razbežali; glasno kričeč se razbežati / otroci se ob poku razbežijo na vse strani / ekspr. ko so ga dekleta zagledala, so se smejoč razbežala razšla 2. ekspr. izginiti, miniti: žalostne misli so se hitro razbežale; sanje o sreči se bodo kmalu razbežale ● ekspr. zgradili so novo tovarno za ljudi, ki se še niso razbežali po svetu odselili; knjiž., ekspr. novica se je razbežala po mestu hitro razširila ♪
  5.      razkropíti  -ím dov., razkrópil (ȋ í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki ♪
  6.      razkropljênost  -i ž (é) stanje razkropljenega: razkropljenost črede / ekspr. razkropljenost naselij ♪
  7.      razletéti se  -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti ● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila ♪
  8.      razmahníti se  in razmáhniti se -em se dov. (ȋ á) nav. ekspr. doseči večji obseg, večjo stopnjo razvoja: gradnja teh objektov se je hitro razmahnila; sodelovanje med državama se je razmahnilo; podjetje je razmahnilo svojo dejavnost / to gibanje se je hitro razmahnilo / industrija se je zelo razmahnila; znanost se je na vseh področjih razmahnila; gospodarsko, kulturno se razmahniti / neurje se je razmahnilo ● ekspr. fant se je v zadnjih letih zelo razmahnil je zrasel, se je razvil; ekspr. v veseli družbi se je hitro razmahnil razživel razmáhnjen -a -o: razmahnjena dejavnost; sodelovanje med državama je že zelo razmahnjeno ♪
  9.      razradostíti  -ím dov., razradóstil; razradoščèn (ȋ í) zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto ♪
  10.      razrúšiti  -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje razrúšen -a -o: razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno ♪
  11.      razuzdán  -a -o prid. (á) ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje: razuzdana ženska / razuzdano vedenje; razuzdano življenje / razuzdan smeh razuzdáno prisl.: razuzdano se veseliti, živeti; prim. razuzdati ♪
  12.      razvalína  -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb: na hribu so grajske razvaline; razvaline naselij / mesto je v razvalinah; pren., ekspr. za seboj je pustila razvaline 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: oče je prava razvalina / postala je telesna, živčna razvalina ♪
  13.      razveseljív  -a -o prid. (ȋ í) ki razveseli, razveseljuje: razveseljiv uspeh; ta novica je zelo razveseljiva ♪
  14.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪
  15.      razživéti se  -ím se dov., razžível se (ẹ́ í) 1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo 2. redko ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini razživèl in razživél -éla -o: razživeli gostje; bil je ves razživel razživét -a -o: razživeto upanje ♪
  16.      rdečerépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
  17.      rêči  rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga // z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo // povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili 2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano // izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti 3. zatrditi, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem 4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim 5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar 6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd 7. uporabiti za koga ali kaj a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče 8. misliti, meniti: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje 9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati 10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno 11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep 12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite // poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba 13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res 14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar 15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo 16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je 17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem 18. ekspr., v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, košarko / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur 19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum ● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo neglede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem neglede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje rêči se 1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno 2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo 3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten 4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda 5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj ● naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, razume dobesedno rekóč: rekoč te besede, je odšla ∙ tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti rékši star.: to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža rékše zastar. namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo rečèn -êna -o deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani ● ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z dozdaj rečenim me zanima še nekaj ♪
  18.      redakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na redakcijo: redakcijsko delo ga veseli / redakcijska načela / redakcijski članek članek, ki ga je napisal urednik ali uredništvo / redakcijski svet založbe; redakcijska komisija / redakcijska soba ♪
  19.      redítelj 1 -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ♪
  20.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
  21.      resníca  -e ž (í) 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico 2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati 3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara 4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev 5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo 6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne // ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli ● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona ◊ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; jur. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk ♪
  22.      resníčen  -čna -o prid., resníčnejši (ȋ) 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično ♪
  23.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja ♪
  24.      révščina  -e ž (ẹ́) 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina ● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten ♪
  25.      ríba  -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪

   264 289 314 339 364 389 414 439 464 489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA