Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sejan (55) 
- sejánček -čka m (ā) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: presaditi sejančke na gredo 2. nar. osrednje čebulno seme: posejati sejanček in posaditi čebulček ♪
- sejánec -nca m (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zlasti drevo, zrasla iz semena: presajati sejance; češnjev, topolov sejanec / jesenski sejanci ♪
- sejánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od sejati1: sejanje pšenice; stroji za sejanje / sejanje novih vrst žita / sejanje malodušja / sestavo peska ugotavljajo s sejanjem; sejanje moke ♪
- sejánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od sejati2: sejanje se je zavleklo dolgo v noč ♪
- sejánka -e ž (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: pikirati sejanke ♪
- nèposeján -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni posejan: nezorana in neposejana njiva ♪
- razsejánost -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč ♪
- bíser -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
- bradavíčica -e ž (í) manjšalnica od bradavica: roke, posejane z bradavičicami ♪
- dosejáti -séjem dov., doséj in dosèj; dosejál (á ẹ̑) dodatno, zraven posejati: dosejati travno mešanico doseján -a -o: dosejana koruza / ajda je že dosejana posejana ♪
- jarína 1 -e ž (í) spomladi (po)sejano žito: gnojiti jarinam; jarina z deteljo ♪
- jása -e ž (á) površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso; gola, sončna, travnata jasa; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina ♪
- narédko in na rédko prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo naredko; ekspr. naredko posejane zvezde / sneg naletava le še naredko / naredko obljudeni kraji 2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: naredko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj naredko ♪
- nasejáti -séjem dov., naséj in nasèj; nasejál (á ẹ̑) dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo: nasejali so nekaj ajde; nasejati žito; radiča se je dosti nasejalo / semena nasejati; pren., ekspr. nasejati malodušje in nezaupanje med ljudi naseján -a -o: žito je nasejano / ekspr. gosto nasejane hiše ♪
- obój -a -e zaim. (ọ̑) 1. poudarja skupnost, povezanost dveh vrst, skupin: mladina obojega spola; oboje vino / oboji otroci, naši in sosedovi; oboji predstavniki / raba peša: oboja družina ga ima rada; oboja moka je presejana obojna 2. pri množinskih samostalnikih poudarja skupnost, povezanost dveh enot: oboje hlače si zamazal; oboja vrata se težko zapirajo / oboji čevlji ga tiščijo oba para; sam.: Grki in Rimljani, oboji so imeli sužnje; to je pri njem prirojeno ali priučeno ali oboje; občutil je žalost in veselje, oboje hkrati; prereži na dvoje, a obojega mu ne dajaj; zjutraj ima kruh z obojim, z maslom in marmelado ♪
- obsejáti -séjem dov., obséj in obsèj; obsejál (á ẹ̑) s sejanjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: njivo obsejati z ovsom, pšenico; slabo poraščeno površino znova obsejati obseján -a -o: s pšenico obsejana njiva ♪
- ostrína -e ž (í) 1. lastnost, stanje ostrega: nož izgublja ostrino; ostrina konice / ostrina sluha, vida / ekspr.: ostrina besed; ostrina kazni, kritike, ocene / ekspr. ostrina nasprotja, problema / ostrina zime / ekspr. občudovali so ostrino njegovega razuma / ostrina posnetka / ekspr., v prislovni rabi z (vso) ostrino reči, povedati kaj ostro, odločno 2. oster, nabrušen del priprave, orodja: ostrina britve, kose, srpa ● ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. ta človek žene vse na ostrino vse obravnava s prepirom; ekspr. spor gre na ostrino postaja vedno hujši, se zaostruje ◊ fot. naravnati ostrino naravnati objektiv tako, da je snemana slika razločna, jasna; globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; min. ostrina stopnja natančnosti pri sejanju in ločevanju mineralnih zrn, izražena v odstotkih ♪
- ozímina in ozimína -e ž (ȋ; í) jeseni (po)sejano žito: ozimina dobro kaže; ozimina in jarina / zorati za ozimino ♪
- pikíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje ♪
- pikírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila ♪
- pòdkultúra -e ž (ȍ-ȗ) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline; podsevek: v pšenico sejati podkulturo ♪
- podsévek -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek ♪
- pogozdíti -ím dov., pogózdil (ȋ í) s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja narediti, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozditi poseko; pogozditi z macesni pogozdèn -êna -o: pogozdene površine ♪
- pogozdováti -újem nedov. (á ȗ) s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja delati, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozdovati goličave; pogozdovati z iglavci ♪
- pokrívanje -a s (í) glagolnik od pokrivati: pokrivanje posejane grede / pokrivanje strehe / pokrivanje njegovih napak, revščine / pokrivanje izgub, primanjkljaja / pokrivanje porabe ♪
1 26 51 
