Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sedet (76-100)


  1.      počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela, ravna ● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala ♪
  2.      podnóžka  -e ž (ọ̑) redko podnožnik, pručka: sedeti na podnožki ◊ tekst. del statev za premikanje listovke ♪
  3.      podnóžnik  -a m (ọ̑) 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije ♪
  4.      podvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep // redko priviti: podviti petrolejko podvít -a -o: sedeti na podvitih nogah ♪
  5.      pólsvetlôba  -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
  6.      posédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino 2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti 3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje 4. redko imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje posédati se zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati posedajóč -a -e: ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni ♪
  7.      posedévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat sedeti: rad je posedeval pri mizi; lenobno posedevati / redko tu posedeva in joka sedi // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih je posedeval v kavarnah ♪
  8.      prázen  -zna -o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen; avtobus je odpeljal skoraj prazen; igrali so pred napol prazno dvorano; ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje // s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik // ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi 3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje // ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna // ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura 4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud; prazna prizadevanja / prazna razprava 5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti; prazni pomisleki; prazne želje; prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen 6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek // ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled 7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa ● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost ◊ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela prázno prisl.: te stavbe delujejo prazno in dolgočasno; prazno razpravljati, se smejati prázni -a -o sam.: tam je še nekaj praznega; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. prazne govoriti izmišljene, neresnične stvari; star. oženiti se na prazno poročiti se z revno nevesto; v prazno ekspr. gledati v prazno nepremično predse, brez določenega namena; ekspr. govoriti v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha; slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; narediti korak v prazno ne da bi z nogo dosegel tla; seči z roko v prazno ne da bi kaj otipal, dosegel; ustreliti, udariti v prazno ne da bi zadel ♪
  9.      pre... 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina ♪
  10.      prekrížati  -am dov. (ȋ) 1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami 3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / redko prekrižala sta nekaj cest prečkala // ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu 4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj prekrížan -a -o: načrt je bil s tem prekrižan; prekrižane niti, žice; sedeti s prekrižanimi nogami, rokami; okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi ∙ ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil ♪
  11.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti ● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva ♪
  12.      prestáti  -stojím dov., prestój prestójte; prestál; nam. prestàt in prestát (á í) stoječ prebiti, preživeti: več ur so morali prestati na mrazu; vso vožnjo z vlakom je prestal; prestati in presedeti / ekspr. koliko ves dan prestojim na nogah stojim ● zastar. kadar bolnik prestoji napad, naj še nekaj ur leži prebije; prim. prestan ♪
  13.      prestolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster ● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast ♪
  14.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  15.      pristréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku ♪
  16.      razkréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / redko zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla razkréčen -a -o 1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe 2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem ◊ bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti ♪
  17.      repíca 1 -e ž (í) nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici ♪
  18.      restorán  -a m (ȃ) knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu ♪
  19.      rogovíla  -e ž (í) 1. v dva ali več krakov razraslo deblo, veja: odžagati rogovilo; hrastova rogovila / sedeti v rogovili bukve / podpreti z rogovilo / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo // nav. ekspr. kar je temu podobno: kost se razcepi v rogovilo / delal je čirečare in rogovile po papirju / rogovila ceste razcep 2. nar. mesto med nogami; korak: stati do rogovile v snegu 3. ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj ste mi poslali to rogovilo / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta ♪
  20.      rúšnja  -e ž (ȗ) star. ruša: iz rušnje štrli kamen; sedeti na rušnji ♪
  21.      sánke  sánk ž mn. (ȃ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke ♪
  22.      sedênje  -a s (é) glagolnik od sedeti: sedenje bolnika utruja; sedenje za pečjo; pravilna drža telesa pri sedenju; sedenje in ležanje / sedenje pri knjigah / slikarju trikratno sedenje ne bo zadoščalo ♪
  23.      sedévati  -am nedov. (ẹ́) star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh ♪
  24.      sénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco 2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline 3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja // ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran ◊ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu ♪
  25.      sénčica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič ♪

   1 26 51 76 101 126 151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA