Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (751-775)



  1.      sezónka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sezonec: delo opravljajo sezonke
  2.      sezónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sezono: sezonska paša drobnice; sezonska opravila / sezonska zaposlitev; sezonsko delo / sezonski delavec / sezonske cene / sezonsko sadje / prehlad in druge sezonske bolezni
  3.      sezónstvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo zaposlen samo v sezoni: negativne posledice izseljevanja in sezonstva
  4.      sezoréti  -ím [sǝz in sez] dov., sezôrel in sezorèl in sezorél (ẹ́ í) knjiž. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti; dozoreti: pšenica še ni sezorela; to sadje pozno sezori / v njem je sezorela misel na beg
  5.      sezoríti  -ím [sǝz in sez] dov., sezóril ( í) knjiž. narediti, da postane kaj zrelo; dozoriti: sonce je sezorilo žito / življenje ga je sezorilo
  6.      sezúti  sezújem [sǝz in sez] dov., sezúl in sezùl (ú ) narediti, da kdo nima na nogah obuvala: sezuti otroka; sezuti se pred vrati / sezuti čevlje, škornje; sezuti si sandale in obuti copate / sezuti nogavice sezút -a -o: biti sezut; sezute noge
  7.      sezuváč  -a [sǝz in sez] m (á) priprava za sezuvanje škornjev; zajec: škornje si je sezul s sezuvačem
  8.      sezúvanje  -a [sǝz in sez] s (ú) glagolnik od sezuvati: priprava za sezuvanje / sezuvanje čevljev, škornjev
  9.      sezúvati  -am [sǝz in sez] nedov., tudi sezuvála (ú) delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice sezúvati se zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo
  10.      sežágati  -am [sǝž in sež] dov. () z žaganjem razdeliti na dele: sežagati drva / slabše deske so sežagali za kurjavo
  11.      sežáj  -a m () 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene
  12.      sežémati  -am [sǝž in sež] nedov. (ẹ̑) knjiž. strnjevati, združevati: sežemati misli v sklepe
  13.      ženj  -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje
  14.      ženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge
  15.      sežéti  -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ , á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje
  16.      sežétost  -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti
  17.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež
  18.      sežíg  -a [sǝž in sež] m () glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča
  19.      sežigálen  -lna -o [sǝž in sež] prid. () nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken
  20.      sežigalíšče  -a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem
  21.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž () stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico
  22.      sežíganje  -a [sǝž in sež] s () glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev
  23.      sežígati  -am [sǝž in sež] nedov. ( ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo ∙ sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi // z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo
  24.      sežígen  -gna -o [sǝž in sež] prid. () nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva
  25.      sežvrkljáti  -ám [sǝž in sež] dov.) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA