Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (6.151-6.175)



  1.      ávtobus  -a m () avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
  2.      ávtocenzúra  -e ž (-) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura
  3.      avtodafé  -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe
  4.      ávtodidáktičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na avtodidakte: avtodidaktično znanje / avtodidaktična metoda
  5.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
  6.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom
  7.      ávtoeléktričar  -ja m (-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar
  8.      ávtoeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki
  9.      ávtogenéza  -e ž (-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj
  10.      avtográf  -a m () 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov
  11.      avtografírati  -am nedov. in dov. () tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko
  12.      avtográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo
  13.      avtográm  -a m () svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme
  14.      avtohtón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
  15.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  16.      ávtokarikatúra  -e ž (-) karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo; duhovita avtokarikatura
  17.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  18.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  19.      avtokláv  -a m () teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  20.      avtokracíja  -e ž () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
  21.      avtokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode avtokrátično prisl.: nastopa zelo avtokratično
  22.      avtokratízem  -zma m () avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo
  23.      avtokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje
  24.      ávtokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut
  25.      ávtokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike

   6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA