Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (5.776-5.800) 
- antipátičen -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje ♪
- antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije ♪
- antipóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov ♪
- ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
- antitétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli ♪
- antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
- antitóksičen -čna -o prid. (ọ́) biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum ♪
- antitoksín -a m (ȋ) biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini ♪
- ántitrinitárec -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
- antologíja -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike ♪
- antolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti ♪
- antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn ♪
- antracénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracenovi derivati / antracenovo olje ♪
- antracénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila ♪
- antracíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
- antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
- antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe ♪
- antropocentrízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je ♪
- ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
- ántropogeográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid ♪
- antropolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo ♪
- antropométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antropometrijo: antropometrični laboratorij / antropometrični podatki ♪
- antropomórfen -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi ♪
- antropomórfski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu ♪
- antroponím -a m (ȋ) lingv. lastno ime človeka; osebno ime: toponimi in antroponimi ♪
5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 
